Galij

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Galij, 31Ga
Galij
IzgovarjavaIPA: [ˈgaːli]
Videzsrebrno moder
Standardna atomska teža Ar, std(Ga)69,723(1)[1]
Galij v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Al

Ga

In
cinkgalijgermanij
Vrstno število (Z)31
Skupinaskupina 13 (borova skupina)
Periodaperioda 4
Blok  blok p
Razporeditev elektronov[Ar] 3d10 4s2 4p1
Razporeditev elektronov po lupini2, 8, 18, 3
Fizikalne lastnosti
Faza snovi pri STPtrdnina
Tališče29,7646 °C
Vrelišče2400 °C[2]
Gostota (blizu s.t.)5,91 g/cm3
v tekočem stanju (pri TT)6,095 g/cm3
Talilna toplota5,59 kJ/mol
Izparilna toplota256 kJ/mol[2]
Toplotna kapaciteta25,86 J/(mol·K)
Parni tlak
P (Pa) 1 10 100 1 k 10 k 100 k
pri T (°C) 1.040 1.175 1.350 1.565 1.852 2.245
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja−5, −4, −3,[3] −2, −1, +1, +2, +3[4] (amfoterni oksid)
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 1,81
Ionizacijske energije
  • 1.: 578,8 kJ/mol
  • 2.: 1979,3 kJ/mol
  • 3.: 2963 kJ/mol
  • (več)
Atomski polmerempirično: 135 pm
Kovalentni polmer122±3 pm
Van der Waalsov polmer187 pm
Barvne črte v spektralnem obsegu
Spektralne črte galija
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviprvobitno
Kristalna strukturaortorombska
Orthorhombic kristalna struktura za galij
Hitrost zvoka tanka palica2740 m/s (pri 20 °C)
Temperaturni raztezek18 µm/(m⋅K) (pri 25 °C)
Toplotna prevodnost40,6 W/(m⋅K)
Električna upornost270 nΩ⋅m (pri 20 °C)
Magnetna ureditevdiamagnetik
Magnetna susceptibilnost−21,6·10−6 cm3/mol (at 290 K)[5]
Youngov modul9,8 GPa
Poissonovo razmerje0,47
Mohsova trdota1,5
Trdota po Brinellu56,8–68,7 MPa
Številka CAS7440-55-3
Zgodovina
Poimenovanjepo Gallia (latinsko za: Francija), domovina odkritelja
PredictionDimitrij Ivanovič Mendelejev (1871)
Odkritje in prva izolacijaLecoq de Boisbaudran (1875)
Najpomembnejši izotopi galija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
66Ga sint. 9,5 h β+ 66Zn
67Ga sint. 3,3 d ε 67Zn
68Ga sint. 1,2 h β+ 68Zn
69Ga 60,11% stabilen
70Ga sint. 21 min β 70Ge
ε 70Zn
71Ga 39,89% stabilen
72Ga sint. 14,1 h β 72Ge
73Ga sint. 4,9 h β 73Ge
Kategorija Kategorija: Galij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Gálij je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Ga in atomsko število 31.

Galij je redka, mehka srebrnkasto kovinska šibka kovina, krhka pri nižjih temperaturah, vendar tekoča nad sobno temperaturo in se lahko tudi stali v roki. V sledovih nastopa v boksitu in cinkovih rudah. Galijev arzenid se uporablja kot polprevodnik, najpomembneje v LED-diodah.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Meija, Juris; in sod. (2016). »Atomic weights of the elements 2013 (IUPAC Technical Report)«. Pure and Applied Chemistry. 88 (3): 265–91. doi:10.1515/pac-2015-0305.
  2. 2,0 2,1 Zhang Y; Evans JRG; Zhang S (2011). »Corrected Values for Boiling Points and Enthalpies of Vaporization of Elements in Handbooks«. J. Chem. Eng. Data. 56 (2): 328–337. doi:10.1021/je1011086.
  3. Ga(−3) has been observed in LaGa, see Dürr, Ines; Bauer, Britta; Röhr, Caroline (2011). »Lanthan-Triel/Tetrel-ide La(Al,Ga)x(Si,Ge)1-x. Experimentelle und theoretische Studien zur Stabilität intermetallischer 1:1-Phasen« (PDF). Z. Naturforsch. (v nemščini). 66b: 1107–1121.
  4. Hofmann, Patrick (1997). Colture. Ein Programm zur interaktiven Visualisierung von Festkörperstrukturen sowie Synthese, Struktur und Eigenschaften von binären und ternären Alkali- und Erdalkalimetallgalliden (PDF) (diplomska naloga) (v nemščini). PhD Thesis, ETH Zurich. str. 72. doi:10.3929/ethz-a-001859893. hdl:20.500.11850/143357. ISBN 978-3728125972.
  5. Weast, Robert (1984). CRC, Handbook of Chemistry and Physics. Boca Raton, Florida: Chemical Rubber Company Publishing. str. E110. ISBN 0-8493-0464-4.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]