Halkogen

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Halkogeni)
Skupina 16 v periodnem sistemu
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
pniktogeni  halogeni
IUPAC ime skupine 16
Ime po elementu kisikova skupina
Trivialno ime halkogeni
CAS številka skupine
(ZDA, vzorec A-B-A)
VIA
stara IUPAC številka
(Evropa, vzorec A-B)
VIB

↓ Perioda
2
Slika: Kisik
Kisik (O)
8 Druga nekovina
3
Slika: Žveplo
Žveplo (S)
16 Druga nekovina
4
Slika: 2 selenijeva alotrop: črni in rdeč. Ostali 3 niso prikazani.
Selen (Se)
34 Druga nekovina
5
Slika: Telur v kovinski obliki
Telur (Te)
52 Polkovina
6 Polonij (Po)
84 Druga kovina
7 Livermorij (Lv)
116 Druge kovine

Legenda

prvobitni
naravni proizvod radioaktivnega razpada
sintetični element
p · p · u · z

Halkogeni so kemijski elementi iz 16. (po stari nomenklaturi VIA) skupine periodnega sistema elementov. Skupina je poznana tudi kot kisikova skupina. Med halkogene spadajo: kisik (O), žveplo (S), selen (Se), telur (Te), polonij (Po) in sintetični livermorij(Lv).

Njihovo ime pomeni "rudotvorni" (iz grškega halkos = ruda in –gen = tvoriti).

Čeprav je cela skupina, vključno s kisikom, definirana kot halkogena, se kisik in oksidi običajno ločujejo od halkogenov in halkogenidov. Izraz halkogenid je po navadi rezerviran za sulfide, selenide in teluride, ne pa tudi za okside. Oksidi se običajno ne razvrščajo med halkogenide.[1][2][3][4]

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Elementi 16. skupine imajo podobne elektronske konfiguracije, predvsem za najbolj zunanji elektronski obli, zato imajo tudi podobne lastnosti:

Z Element št. elektronov/orbitala
8 Kisik 2, 6
16 Žveplo 2, 8, 6
34 Selen 2, 8, 18, 6
52 Telur 2, 8, 18, 18, 6
84 Polonij 2, 8, 18, 32, 18, 6
116 Livermorij 2, 8, 18, 32, 32, 18, 6
Kos železove rude s kristali pirita (FeS)

Kisik in žveplo sta nekovini, selen, telur in polonij pa so polprevodne polkovine. To pomeni, da so njihove električne lastnosti nekje med lastnostmi kovin in izolatorjev. Telur, pa tudi selen, se kljub temu pogosto razvrščata med kovine. Kovinski halkogenidi se v naravi pojavljajo kot minerali. Nekateri so zelo pogosti, na primer pirit (FeS), ki je železova ruda, nekateri pa so zelo redki, na primer zlatov ditelurid kalaverit (AuTe2).

Najboolj pogosto formalno oksidacijsko stanje halkogenih spojin je 2-. Pogosta so tudi druga oksidacijska stanja, na primer 1- v piritu. Najvišje formalno oksidacijsko stanje je 6+ v sulfatih (žveplova kislina H2SO4), selenatih (natrijev selenat Na2SeO4) in teluratih.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »A Second Note on the Term "Chalcogen"«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2009. Pridobljeno 15. aprila 2010.
  2. Francesco Devillanova (Editor) Handbook of Chalcogen Chemistry - New Perspectives in Sulfur, Selenium and Tellurium Royal Society of Chemistry, 2007; ISBN 0-85404-366-7, 9780854043668
  3. IUPAC goldbook amides. Chalcogen replacement analogues (of amides) are called thio-, seleno- and telluro-amides.
  4. Ohno Takahisa Passivation of GaAs(001) surfaces by chalcogen atoms (S, Se and Te) Surface Science; Volume 255, Issue 3, 2 September 1991, str. 229-236.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]