Razširitev periodnega sistema elementov

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Razširjen periodni sistem
Vodik Helij
Litij Berilij Bor Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson
Ununennium Unbinilium
Unquadtrium Unquadquadium Unquadpentium Unquadhexium Unquadseptium Unquadoctium Unquadennium Unpentnilium Unpentunium Unpentbium Unpenttrium Unpentquadium Unpentpentium Unpenthexium Unpentseptium Unpentoctium Unpentennium Unhexnilium Unhexunium Unhexbium Unhextrium Unhexquadium Unhexpentium Unhexhexium Unhexseptium Unhexoctium Unhexennium Unseptnilium Unseptunium Unseptbium
Unbiunium Unbibium Unbitrium Unbiquadium Unbipentium Unbihexium Unbiseptium Unbioctium Unbiennium Untrinilium Untriunium Untribium Untritrium Untriquadium Untripentium Untrihexium Untriseptium Untrioctium Untriennium Unquadnilium Unquadunium Unquadbium
Ununennium (označen element 119) v periodi 8 (vrstica 8) označuje začetek teoretiziranja

Razširitev periodnega sistema elementov preko sedme periode omogoča vključitev možnih kemičnih elementov z atomskimi števili večjimi od 118. Takšen sistem, ki ga je leta 1969 predlagal Glenn T. Seaborg, bi imel osem ali celo devet period.

Razširitev temelji na načelih, ki veljajo za standardni del periodnega sistema elementov, vanjo pa so vključeni trenutno še neodkriti elementi. Dodatni periodi nista natančni kopiji sedme periode, ampak imata dodatni blok g, ki ima v vsaki periodi 18 elementov z delno zapolnjenimi orbitalami g.

Noben hipotetičen element še ni bil odkrit v naravi ali umetno sintetiziran. Aprila 2008 so trdili, da v naravi obstoja element 122, vendar je večina poznavalcev menila, da je trditev zmotna.[1] Prvi element iz bloka g bi imel najbrž atomsko število 121 in sistematično ime unbiunij. Vsi elementi bi bili, kar se radioaktivnosti tiče, zelo nestabilni in bi imeli izredno kratke razpolovne čase. Izjema bi lahko bil element 126, za katerega se predpostavlja, da bi bil na tako imenovanem otoku stabilnosti.

Po aproksimaciji orbital, ki v kvantni mehaniki opisuje atomsko zgradbo, bi blok g ustrezal elementom z delno zapolnjenimi orbitalami g, treba pa je upoštevati, da interakcije spin-orbitala pri elementih z visokimi atomskimi števili bistveno zmanjšajo zanesljivost aproksimacije orbital.[2] Nazivi g1, g2 itd. so dobili navdih iz Madelungovega pravila, ki pa je zgolj empirično pravilo z dobro znanimi izjemami (na primer baker).

Blok g[uredi | uredi kodo]

Razširjeni periodni sistem elementov
             s1 s2 p1 p2 p3 p4 p5 p6
1 1
H
2
He
2 3
Li
4
Be
5
B
6
C
7
N
8
O
9
F
10
Ne
3 11
Na
12
Mg
d1 d2 d3 d4 d5 d6 d7 d8 d9 d10 13
Al
14
Si
15
P
16
S
17
Cl
18
Ar
4 19
K
20
Ca
21
Sc
22
Ti
23
V
24
Cr
25
Mn
26
Fe
27
Co
28
Ni
29
Cu
30
Zn
31
Ga
32
Ge
33
As
34
Se
35
Br
36
Kr
5 37
Rb
38
Sr
f1 f2 f3 f4 f5 f6 f7 f8 f9 f10 f11 f12 f13 f14 39
Y
40
Zr
41
Nb
42
Mo
43
Tc
44
Ru
45
Rh
46
Pd
47
Ag
48
Cd
49
In
50
Sn
51
Sb
52
Te
53
I
54
Xe
6 55
Cs
56
Ba
57
La
58
Ce
59
Pr
60
Nd
61
Pm
62
Sm
63
Eu
64
Gd
65
Tb
66
Dy
67
Ho
68
Er
69
Tm
70
Yb
71
Lu
72
Hf
73
Ta
74
W
75
Re
76
Os
77
Ir
78
Pt
79
Au
80
Hg
81
Tl
82
Pb
83
Bi
84
Po
85
At
86
Rn
7 87
Fr
88
Ra
g1 g2 g3 g4 g5 g6 g7 g8 g9 g10 g11 g12 g13 g14 g15 g16 g17 g18 p1 p2 89
Ac
90
Th
91
Pa
92
U
93
Np
94
Pu
95
Am
96
Cm
97
Bk
98
Cf
99
Es
100
Fm
101
Md
102
No
103
Lr
104
Rf
105
Db
106
Sg
107
Bh
108
Hs
109
Mt
110
Ds
111
Rg
112
Cn
113
Nh
114
Fl
115
Mc
116
Lv
117
Ts
118
Og
8 119
Uue
120
Ubn
121
Ubu
122
Ubb
123
Ubt
124
Ubq
125
Ubp
126
Ubh
127
Ubs
128
Ubo
129
Ube
130
Utn
131
Utu
132
Utb
133
Utt
134
Utq
135
Utp
136
Uth
137
Uts
138
Uto
139
Ute
140
Uqn
141
Uqu
142
Uqb
143
Uqt
144
Uqq
145
Uqp
146
Uqh
147
Uqs
148
Uqo
149
Uqe
150
Upn
151
Upu
152
Upb
153
Upt
154
Upq
155
Upp
156
Uph
157
Ups
158
Upo
159
Upe
160
Uhn
161
Uhu
162
Uhb
163
Uht
164
Uhq
9 165
Uhp
166
Uhh
167
Uhs
168
Uho
169
Uhe
170
Usn
171
Usu
172
Usb
10 173
Ust
174
Usq
175
Usp
176
Ush
177
Uss
178
Uso
179
Use
180
Uon
181
Uou
182
Uob
183
Uot
184
Uoq
185
Uop
186
Uoh
187
Uos
188
Uoo
189
Uoe
190
Uen
191
Ueu
192
Ueb
193
Uet
194
Ueq
195
Uep
196
Ueh
197
Ues
198
Ueo
199
Uee
200
Bnn
201
Bnu
202
Bnb
203
Bnt
204
Bnq
205
Bnp
206
Bnh
207
Bns
208
Bno
209
Bne
210
Bun

Vsi še neodkriti elementi imajo sistematična imena, skladna z nomenklaturo IUPAC. Imena bodo veljala, dokler elementov ne bodo odkrili, potrdili in jim dali uradna imena.

Trenutno znanje dopušča trditev, da je maksimalno število protonov v jedru med 170 in 210,[3] se pravi, da je najvišje možno atomsko število enako 210.

Natančen položaj bloka g v periodnem sistemu elementov je bolj stvar špekulacij kot trenutnega znanja: lahko bi bil levo od bloka f, lahko pa tudi desno od njega ali nekje vmes. Njegov položaj v zgornji tabeli ustreza predpostavki, da Madelungovo pravilo velja tudi za višja atomska števila, predpostavka pa je lahko točna ali pa tudi ne.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. Heaviest element claim criticised
  2. Element v koloni g1, na primer, bi lahko na orbitali g resnično imel natančno en valenčni elektron, lahko pa bi jih imel tudi več ali pa sploh nobenega.
  3. http://www.britannica.com/EBchecked/topic/603220/transuranium-element