Vrtnica (matematika)
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Vrtnica (tudi rodoneja) je družina krivulj, ki so sinusoide narisane v polarnih koordinatah. Krivulje so si podobne, lahko jih podamo s pomočjo enačbe
kjer je
celo število, ki določa obliko oziroma število listov, ki jih ima vrtnica, na naslednji način:
listov kadar je
paren
listov kadar je
neparen.
Ime rodoneja je krivulji dal rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir Luigi Guido Grandi (1671 – 1742) med leti 1723 in 1728 [1].
Vsebina |
Lastnosti [uredi]
- Kadar se
konča z 0,5 (primeri 0,5, 2,5, ….) ima krivulja 4 liste. - Kadar se
konča z 1/3 ali 5/6 in je večji od 1 (primeri: 1,6666667, 2, 8,333333, …..) ima krivulja 12k listov - Kadar se
konča z 1/3 in je večji od 1 (primeri: 1,33334, 2,333334, ….) ima krivulja obliko vrtnice ter
- ima 3k listov, če je
paren - ima 6k listov, če je
neparen
- ima 3k listov, če je
- Kadar se
konča z 2/3 in je večji od 1 (primeri: 1,6666667, 2,66666667, …..) ima ima krivulja obliko vrtnice ter
- ima 6k listov, če je
paren - ima 3k listov, če je
neparen
- ima 6k listov, če je
- Kadar je
racionalno število je krivulja zaprta in ima končno dolžino. - kadar pa je
iracionalno število, je krivulja zaprta in ima neskončno dolžino. - Kadar je
paren, se bo krivulja izrisala točno enkrat, med tem, ko se bo
povečal od 0 do
.
Ploščina [uredi]
Če ima krivulja enačbo
kjer je
pozitivno celo število, je za paren 
ploščina enaka
in je za neparen
enaka
.
To velja tudi za vrtnice, ki so določene z enačbo
.
Glej tudi [uredi]
Opombe in sklici [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Vrtnica na MathWorld (v angleščini)
- Vrtnica na Xah Lee Web (v angleščini)
- Vrtnica v Encyclopedia of Science (v angleščini)
- Aplet za kreiranje vrtnice (v angleščini)
, za različne vrednosti k=n/d.
listov kadar je
povečal od 0 do
.

.
.