Pascalov polž
Pascalov polž (tudi samo polž) je vrsta rulete, ki nastane takrat, ko se krožnica zavrti po zunanji strani enako velike krožnice. Te vrste krivulj spadajo v družino središčnih trohoid oziroma med epitrohoide. Po obliki lahko imajo notranje ali zunanje zanke, lahko imajo obliko srca ali celo ovala. Pascalov polž je dvokrožna racionalna algebrska ravninska krivulja s stopnjo 2.
Prvi je proučeval krivuljo polž francoski matematik Étienne Pascal (1623 - 1662), oče znanega francoskega matematika, filozofa in fizika Blaisa Pascala (1623 – 1662).
Vsebina |
Pascalov polž v polarnih koordinatah [uredi]
V polarnem koordinatnem sistemu je enačba Pascalovega polža
.
Pascalov polž v kartezičnih koordinatah [uredi]
V kartezičnem koordinatnem sistemu je enačba
Pascalov polž v parametrični obliki [uredi]
Parametrična oblika enačbe Pascalovega polža je
Pascalov polž v kompleksni ravnini [uredi]
V kompleksni ravnini enačba Pascalovega polža zavzame obliko
Če jo premaknemo horizontalno za
, dobimo običajno obliko središčne trohoide
Povezave z drugimi krivuljami [uredi]
- naj bo
točka in
naj bo krožnica katere središče ni
. V tem primeru je ovojnica teh krožnic, katerih središča ležijo na krivulji
in gredo skozi
Pascalov polž. - nožiščna krivulja krožnice je Pascalov polž.
- konhoida krožnice glede na točko na krožnici je Pascalov polž
- posebni primer kartezičnega ovala je Pascalov polž
- Pascalov polž je epitrohoida, če imata vrteča se in fiksna krožnica enake polmere [1]
- Pascalov polž je katakavstika krožnice za žarke, ki prihajajo iz točke, ki je na končni razdalji od oboda [2].
Opombe in sklici [uredi]
Zunanje povezave [uredi]
- Pascalov polž na www.2cuves.com (v angleščini)
- Pascalov polž v Encyclopédie des Formes Mathématiques Remarquables (v francoščini)

.



točka in
naj bo krožnica katere središče ni