Vodik: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: an, fy, hak, lij, pnt, sc, ug, war Spreminjanje: ta, tl |
mBrez povzetka urejanja |
||
Vrstica 90: | Vrstica 90: | ||
| [[Ionizacijski potencial]] || 1.312 kJ/mol |
| [[Ionizacijski potencial]] || 1.312 kJ/mol |
||
|----- |
|----- |
||
! colspan="2" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green"> |
! colspan="2" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">Izotopi</font> |
||
|----- |
|----- |
||
| colspan="2" | |
| colspan="2" | |
||
Vrstica 109: | Vrstica 109: | ||
|----- |
|----- |
||
| [[tritij|<sup>3</sup>H]] || [[radioaktivni izotop|{umetni}]] |
| [[tritij|<sup>3</sup>H]] || [[radioaktivni izotop|{umetni}]] |
||
| 12, |
| 12,32 [[leto|let]] |
||
| [[razpad beta|β]]<sup>-</sup> || 0,019 |
| [[razpad beta|β]]<sup>-</sup> || 0,019 |
||
| [[helij|<sup>3</sup>He]] |
| [[helij|<sup>3</sup>He]] |
||
|----- |
|----- |
||
| <sup>4</sup>H || {umetni} || 139 [[yocto|ys]] |
| <sup>4</sup>H || {umetni} || 139 [[yocto|ys]] |
||
| [[nevtronsko sevanje|n]] || |
| [[nevtronsko sevanje|n]] || 4,6 || [[Tritij|T]] |
||
|----- |
|||
| <sup>5</sup>H || {umetni} || 910 ys |
|||
| 2n || || [[Tritij|T]] |
|||
|----- |
|||
| <sup>6</sup>H || {umetni} || 300 ys |
|||
| 3n || 1,6 || [[Tritij|T]] |
|||
|----- |
|||
| <sup>7</sup>H || {umetni} || 23 ys |
|||
| || 20 || |
|||
|} |
|} |
||
|---- |
|---- |
Redakcija: 19:45, 27. oktober 2009
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Splošno | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
Ime, znak, število | vodik, H, 1 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kemijska vrsta | nekovine | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Skupina, perioda, blok | 1 (IA), 1 , s | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Gostota, trdota | 0,0899 kg/m3, ___ | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izgled | brezbarven | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Lastnosti atoma | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Atomska teža | 1,00794 a. e. m. | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Polmer atoma (izračunan) | 25 (53) pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Kovalentni polmer | 37 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
van der Waalsov polmer | 120 pm | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronska konfiguracija | 1s1 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
e- na energijski nivo | 1 | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Oksidacijska stanja (oksid) | 1 (amfoterična) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Zgradba mreže | heksagonalna | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Fizikalne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Agregatno stanje | plin | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Tališče | 14,025 K (-259,14 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Vrelišče | 20,268 K (-252,87 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Trojna točka | 13,8033 K (-259 °C) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Molarna prostornina | 11,42 ·10-3 m3/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izparilna toplota | 0,44936 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Talilna toplota | 0,05868 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Parni tlak | 209 Pa pri 23 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Hitrost zvoka | 1.270 m/s pri 298,15 K | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Razne lastnosti | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Elektronegativnost | 2,2 (Paulingova lestvica) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Specifična toplota | 14.304 J/(kg · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Električna prevodnost | ___ 106/m Ω | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Toplotna prevodnost | 0,1815 W/(m · K) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Ionizacijski potencial | 1.312 kJ/mol | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Izotopi | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Če ni označeno drugače, so uporabljene enote SI in standardni pogoji. |
Vodík (latinsko hydrogenium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom H in atomskim številom 1. Pri standardnih pogojih je enovalentni nekovinski močno vnetljiv plin brez barve in brez vonja. Vodik je najlažji kemični element. Je najbolj razširjeni kemični element v Vesolju, vsebuje ga voda, vse organske spojine ter živi organizmi. Vodik je močno reaktiven in kemijsko reagira z večino kemijskih elementov. Zvezde z glavnega niza v začetnem obdobju svojega razvoja sestavlja pretežno vodik v stanju plazme. Tako je še vedno tudi pri Soncu, ki je staro vsaj 4,6 milijarde let. Tvori tudi za človeka najpomembnejšo tekočino vodo (H2O, alternativno tudi divodikov monoksid ali vodikov vodikooksid)
Vodik se uporablja tudi pri sintezi amonijaka, kot alternativno gorivo, nekoč so ga uporabljali kot polnilni plin balonov, zadnje čase pa tudi kot vir energije v gorivnih celicah.
Pomembne lastnosti
Vodik je najlažji kemični element in njegov najbolj razširjen izotop sestavljata le proton in elektron brez nevtronov. Pri standardni temperaturi in tlaku vodik tvori dvoatomni plin H2 s točko vrelišča pri samo 20,27 K in tališča pri 14,02 K.
Pod izjemno velikim tlakom, na primer v središču planetov plinskih velikanov kot je Jupiter, se molekule spremenijo in vodik postane tekoča kovina. Kljub temu, da je v sicer nekovina, se začne v primeru izjemno velikega tlaka obnašati kot alkalna kovina (glej kovinski vodik). Pod nizkimi tlaki v prostem vesoljskem prostoru je vodik v večini v posameznih atomih, ker se preprosto ne morejo združevati. Oblaki dvoatomnega H2 so povezani z nastankom zvezd.
Izotopi
Vodik ima 7 izotopov. Stabilna sta dva, radioaktivnih pa je pet, od tega so štirje visoko radioaktivni (zelo hitro razpadajo).
1H je najpogostejši izotop vodika. Na Zemlji ga je 99,985 %. Je najlažji atom, njegova atomska teža je komaj 1,00794 a. e. m., saj je sestavljen samo iz enega protona in enega elektrona. Je stabilen.
2H ali tudi D (devterij) je drugi izotop vodika, ki ga najdemo na Zemlji. Ni ga veliko, samo 0,015 %. Sestavljen je iz po enega protona, nevtrona in elektrona. Je stabilen.
3H ali tudi T (tritij) je umetno narejen, radioaktivni izotop vodika. Na Zemlji ga v naravi ne najdemo. Sestavljen je iz dveh nevtronov ter enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 12,32 let, razpolovni produkt pa je 3He.
4H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz treh nevtronov ter enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 139 ys, razpolovni produkt pa je T.
5H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz štirih protonov ter iz po enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 910 ys, razpolovni produkt pa je T.
6H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz petih nevtronov in iz po enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 300 ys, razpolovni produkt pa je T.
7H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz šestih nevtronov, enega protona in enega elektrona. Njegov razpolovni čas je 23 ys.
Glej tudi
Zunanje povezave
Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA