Vodik: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
JAnDbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: an, fy, hak, lij, pnt, sc, ug, war Spreminjanje: ta, tl
Grozec (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 90: Vrstica 90:
| [[Ionizacijski potencial]] || 1.312 kJ/mol
| [[Ionizacijski potencial]] || 1.312 kJ/mol
|-----
|-----
! colspan="2" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">Najstabilnejši izotopi</font>
! colspan="2" bgcolor="#a0ffa0" | <font color="green">Izotopi</font>
|-----
|-----
| colspan="2" |
| colspan="2" |
Vrstica 109: Vrstica 109:
|-----
|-----
| [[tritij|<sup>3</sup>H]] || [[radioaktivni izotop|{umetni}]]
| [[tritij|<sup>3</sup>H]] || [[radioaktivni izotop|{umetni}]]
| 12,33 [[leto|let]]
| 12,32 [[leto|let]]
| [[razpad beta|β]]<sup>-</sup> || 0,019
| [[razpad beta|β]]<sup>-</sup> || 0,019
| [[helij|<sup>3</sup>He]]
| [[helij|<sup>3</sup>He]]
|-----
|-----
| <sup>4</sup>H || {umetni} || 139 [[yocto|ys]]
| <sup>4</sup>H || {umetni} || 139 [[yocto|ys]]
| [[nevtronsko sevanje|n]] || 2,910 || <sup>3</sup>H
| [[nevtronsko sevanje|n]] || 4,6 || [[Tritij|T]]
|-----
| <sup>5</sup>H || {umetni} || 910 ys
| 2n || || [[Tritij|T]]
|-----
| <sup>6</sup>H || {umetni} || 300 ys
| 3n || 1,6 || [[Tritij|T]]
|-----
| <sup>7</sup>H || {umetni} || 23 ys
| || 20 ||
|}
|}
|----
|----

Redakcija: 19:45, 27. oktober 2009

vodik - helij
 
H
Li  
 
 

Splošno
Ime, znak, število vodik, H, 1
Kemijska vrsta nekovine
Skupina, perioda, blok 1 (IA), 1 , s
Gostota, trdota 0,0899 kg/m3, ___
Izgled brezbarven
Lastnosti atoma
Atomska teža 1,00794 a. e. m.
Polmer atoma (izračunan) 25 (53) pm
Kovalentni polmer 37 pm
van der Waalsov polmer 120 pm
Elektronska konfiguracija 1s1
e- na energijski nivo 1
Oksidacijska stanja (oksid) 1 (amfoterična)
Zgradba mreže heksagonalna
Fizikalne lastnosti
Agregatno stanje plin
Tališče 14,025 K (-259,14 °C)
Vrelišče 20,268 K (-252,87 °C)
Trojna točka 13,8033 K (-259 °C)
Molarna prostornina 11,42 ·10-3 m3/mol
Izparilna toplota 0,44936 kJ/mol
Talilna toplota 0,05868 kJ/mol
Parni tlak 209 Pa pri 23 K
Hitrost zvoka 1.270 m/s pri 298,15 K
Razne lastnosti
Elektronegativnost 2,2 (Paulingova lestvica)
Specifična toplota 14.304 J/(kg · K)
Električna prevodnost ___ 106/m Ω
Toplotna prevodnost 0,1815 W/(m · K)
Ionizacijski potencial 1.312 kJ/mol
Izotopi
izo NA t1/2 DM DE MeV DP
1H 99,985% H je stabilen z 0 nevtroni
2H 0,015% H je stabilen z 1. nevtronom
3H {umetni} 12,32 let β- 0,019 3He
4H {umetni} 139 ys n 4,6 T
5H {umetni} 910 ys 2n T
6H {umetni} 300 ys 3n 1,6 T
7H {umetni} 23 ys 20
Če ni označeno drugače, so
uporabljene enote SI in standardni pogoji.

Vodík (latinsko hydrogenium) je kemični element v periodnem sistemu elementov z znakom H in atomskim številom 1. Pri standardnih pogojih je enovalentni nekovinski močno vnetljiv plin brez barve in brez vonja. Vodik je najlažji kemični element. Je najbolj razširjeni kemični element v Vesolju, vsebuje ga voda, vse organske spojine ter živi organizmi. Vodik je močno reaktiven in kemijsko reagira z večino kemijskih elementov. Zvezde z glavnega niza v začetnem obdobju svojega razvoja sestavlja pretežno vodik v stanju plazme. Tako je še vedno tudi pri Soncu, ki je staro vsaj 4,6 milijarde let. Tvori tudi za človeka najpomembnejšo tekočino vodo (H2O, alternativno tudi divodikov monoksid ali vodikov vodikooksid)

Vodik se uporablja tudi pri sintezi amonijaka, kot alternativno gorivo, nekoč so ga uporabljali kot polnilni plin balonov, zadnje čase pa tudi kot vir energije v gorivnih celicah.

Pomembne lastnosti

Vodik je najlažji kemični element in njegov najbolj razširjen izotop sestavljata le proton in elektron brez nevtronov. Pri standardni temperaturi in tlaku vodik tvori dvoatomni plin H2 s točko vrelišča pri samo 20,27 K in tališča pri 14,02 K.

Pod izjemno velikim tlakom, na primer v središču planetov plinskih velikanov kot je Jupiter, se molekule spremenijo in vodik postane tekoča kovina. Kljub temu, da je v sicer nekovina, se začne v primeru izjemno velikega tlaka obnašati kot alkalna kovina (glej kovinski vodik). Pod nizkimi tlaki v prostem vesoljskem prostoru je vodik v večini v posameznih atomih, ker se preprosto ne morejo združevati. Oblaki dvoatomnega H2 so povezani z nastankom zvezd.

Izotopi

Vodik ima 7 izotopov. Stabilna sta dva, radioaktivnih pa je pet, od tega so štirje visoko radioaktivni (zelo hitro razpadajo).

1H je najpogostejši izotop vodika. Na Zemlji ga je 99,985 %. Je najlažji atom, njegova atomska teža je komaj 1,00794 a. e. m., saj je sestavljen samo iz enega protona in enega elektrona. Je stabilen.

2H ali tudi D (devterij) je drugi izotop vodika, ki ga najdemo na Zemlji. Ni ga veliko, samo 0,015 %. Sestavljen je iz po enega protona, nevtrona in elektrona. Je stabilen.

3H ali tudi T (tritij) je umetno narejen, radioaktivni izotop vodika. Na Zemlji ga v naravi ne najdemo. Sestavljen je iz dveh nevtronov ter enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 12,32 let, razpolovni produkt pa je 3He.

4H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz treh nevtronov ter enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 139 ys, razpolovni produkt pa je T.

5H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz štirih protonov ter iz po enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 910 ys, razpolovni produkt pa je T.

6H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz petih nevtronov in iz po enega protona in elektrona. Njegov razpolovni čas je 300 ys, razpolovni produkt pa je T.

7H je umetno narejen radioaktivni izotop vodika. Sestavljen je iz šestih nevtronov, enega protona in enega elektrona. Njegov razpolovni čas je 23 ys.

Glej tudi

Zunanje povezave

Predloga:Link FA

Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA Predloga:Link FA