Pojdi na vsebino

Slovenija: Razlika med redakcijama

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
m redakcija uporabnika 2A00:EE2:B01:4900:E4E6:A486:4609:6C20 (pogovor) je bila vrnjena na redakcijo uporabnika Janezdrilc (6219318): odstranitev vandalizma
vse
Oznake: zamenjano vrnjeno vizualno urejanje
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Država/Slovenija}}
{{Infopolje Država/Slovenija}}{{Slovenija}}
'''Slovenija''', uradno '''Republika Slovenija''' ({{Audio|Sl-Republika Slovenija.oga|izgovorjava}}), je [[Evropa|evropska]] država z zemljepisno lego na skrajnem severu [[Sredozemlje|Sredozemlja]] in na skrajnem jugu [[Srednja Evropa|Srednje Evrope]]. Slovenija meji na zahodu z [[Italija|Italijo]], na severu z [[Avstrija|Avstrijo]], na severovzhodu z [[Madžarska|Madžarsko]] in na vzhodu in jugu s [[Hrvaška|Hrvaško]]. Leži na stičišču [[alpski svet|alpskega]], [[sredozemski svet|sredozemskega]], [[Panonska nižina|panonskega]] in [[dinarski svet|dinarskega sveta]]. Površina 20.271 km² uvršča Slovenijo med manjše do srednje velike evropske države. Dolžina državne meje znaša 1.382 km, od tega je 921 km kopenske, 413 km rečne in 48 km morske meje. [[Slovenska obala]] [[Jadransko morje|Jadranskega morja]] je dolga 46,6 km. Glavno mesto je [[Ljubljana]], ki je gospodarsko, kulturno in politično središče, najvišji vrh pa je [[Triglav]] (2864 m).

Skozi [[Zgodovina Slovenije|slovensko zgodovino]] so pomembni kulturni vplivi prihajali iz [[Srednja Evropa|srednjeevropskega]] in [[Italija|apeninskega]] kulturnega prostora. Po podatkih na dan 1. oktobra 2021 ima Slovenija 2.108.708 prebivalcev,<ref name="statPrebTot">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |title=Prebivalstvo, 1. oktober 2021 |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |date=2022-02-02 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181541/https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10080 |url-status=dead }}</ref> ki živijo v okoli 6.000 naseljih. [[Slovenci]] so po popisu leta 2011 predstavljali 83 % državljanov, medtem ko so največji delež z ustavo predpisanih narodnih manjšin [[Madžari]] (0,32 %), [[Italijani]] (0,11 %) in [[Romi]] (0,17 %). Uradni in državni jezik v Sloveniji je [[slovenščina]], na predelih, kjer sta strnjeno naseljeni [[italijani|italijanska]] oziroma [[madžari|madžarska]] narodna manjšina, pa sta uradna jezika tudi [[italijanščina]] oziroma [[madžarščina]].

Slovenija ima gospodarsko ureditev, ki temelji na [[Kapitalizem|prostem trgu]], zdaj je po mednarodnih merilih uvrščena med države z zelo visokim [[indeks človekovega razvoja|indeksom človekovega razvoja]].<ref name="HDI"/> Svojo državnost je utemeljila s [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti]] 23. decembra 1990 in jo ubranila z [[Slovenska osamosvojitvena vojna|osamosvojitveno vojno]], potem ko je 25. junija 1991 [[Deklaracija o neodvisnosti Slovenije|razglasila neodvisnost]]. Po politični ureditvi je Slovenija [[Ustava|ustavna]] [[parlamentarna demokracija]]. Med članice [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]] je bila sprejeta 22. maja 1992. Slovenija je tudi članica [[Svet Evrope|Sveta Evrope]], [[Svetovna trgovinska organizacija|Svetovne trgovinske organizacije]], [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]], zveze [[NATO]] ter drugih svetovnih organizacij. Leta 2004 je pristopila v [[Evropska unija|Evropsko unijo]]. Leta 2007 je Slovenija postala članica [[Ekonomska in monetarna unija Evropske unije|monetarne unije]] in prevzela skupno evropsko valuto [[evro]]. Članica [[Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj|OECD]] je postala leta 2010. S 1. januarjem 2024 je Sloveniji pričel veljati dveletni mandat v [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnem svetu Združenih narodov]].

== Ime in etimologija ==
Ime Slovenija pomeni »dežela Slovencev«. Poimenovanje za [[Slovenci|Slovence]] izvira iz besede [[Slovani]] ([[Stara cerkvena slovanščina|starocerkvenoslovansko]] ''slověnьsky''), izvor te pa je nejasen – je izpeljanka iz korena ''*slov-'', ki je med drugim ohranjen v nekaterih vodnih imenih (hidronimih) širom vzhodne Evrope. Torej bi lahko v izvirniku pomenil ''*‛prebivalci ob reki *Slova'' ali ''*Slovy’'' (ime reke ni nikjer ohranjeno), po drugačni razlagi pa izvira iz [[praslovanščina|praslovanskega]] ''*slȍvo'' – [[beseda]], torej »ljudje, s katerimi je mogoče izmenjevati besede, govoriti«, kot nasprotje slovanskega poimenovanja ''*Němьci̋'' za [[Germani|germanske narode]] oz. »neme ljudi, s katerimi ni mogoče govoriti«.<ref>{{navedi knjigo |last=Snoj |first=Marko |year=2016 |chapter= slovẹ́nski |title=Slovenski etimološki slovar |chapter-url=https://fran.si/193/marko-snoj-slovenski-etimoloski-slovar/4291918/slovenski?FilteredDictionaryIds=193&View=1&Query=slovenec |edition=3. |location=Ljubljana |publisher=Založba ZRC |via=[[Fran (jezikovni portal)|Fran]]}}</ref>

Prvič je bilo ime uporabljeno za državno tvorbo '''Federalna Slovenija''', ki je po sklepu zasedanja [[Slovenski narodnoosvobodilni svet|Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta]] (SNOS) 16. februarja 1944 pristopila v [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratično federativno Jugoslavijo]].<ref>{{navedi konferenco |last=Šnuderl |first=Makso |authorlink=Makso Šnuderl |year=1966 |chapter=Osvobodilna fronta slovenskega naroda — država v državi |title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja |url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/28/Prispevki_za_zgodovino_delavskega_gibanja_1966_1-2.pdf |volume=6 |issue=1–2 |publisher=Inštitut za zgodovino delavskega gibanja |editor-last=Osolnik |editor-first=Bogdan |pages=389–390}}</ref> V začetku leta 1946 je nova ustava [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativne ljudske republike Jugoslavije]] določila, da jo sestavlja šest ljudskih republik, zato se je Federalna Slovenija po sklepu SNOS 14. februarja 1946 preimenovala v '''Ljudsko republiko Slovenijo'''.<ref>{{cite journal |url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFGPZB0W |title=Mesto kot upravnoteritorialna enota 1945–1955 |first=Janez |last=Kopač |year=2007 |volume=30 |issue=2 |publisher=Arhivsko društvo Slovenije |cobiss=914293 |page=83 |journal=Arhivi}}</ref> To ime se je obdržalo do leta 1963, ko je bila s sprejemom nove ustave skupna država preimenovana v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ), 9. aprila tega leta pa je nato Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije sprejela novo slovensko ustavo, s katero se je Ljudska republika Slovenija preimenovala v '''[[Socialistična republika Slovenija|Socialistično republiko Slovenijo]]'''. Skupščina republike Slovenije je 7. marca 1990 sprejela amandmaje k slovenski ustavi, v katerih je bilo med drugim določeno, da se iz imena črta pridevnik »Socialistična«, tako se je poslej imenovala '''Republika Slovenija''', to uradno ime pa se je nato obdržalo tudi po osamosvojitvi v letu 1991 do danes.<ref>{{cite journal |last=Kopač |first=Janez |year=2001 |title=Državna ureditev in upravno-teritorialni razvoj v Sloveniji (1963-1994) |url=http://www.arhivsko-drustvo.si/wp-content/uploads/Arhivi_p/Arhivi_2001-1.pdf |journal=Arhivi |volume=24 |issue=1 |pages=1–20}}</ref>

V drugih jezikih je poimenovanje Slovenije različno: v vseh južnoslovanskih jezikih, pa tudi ruščini in bolgarščini (Словения) ter ukrajinščini (Словенія) je enako kot v slovenščini, v [[Angleščina|angleščini]], [[Italijanščina|italijanščini]] in [[Latinščina|latinščini]], pa tudi nordijskih oz. skandinavskih jezikih ter [[Romunščina|romunščini]] se imenuje Slovenia, v [[Nemščina|nemščini]] Slowenien, v [[Francoščina|francoščini]] (la) Slovénie, v [[Španščina|španščini]] Eslovenia, v [[Portugalščina|portugalščini]] Eslovénia, v [[Katalonščina|katalonščini]] in [[Okcitanščina|okcitanščini]] Eslovènia, v [[Poljščina|poljščini]] Słowenia, v [[Češčina|češčini]] in [[Slovaščina|slovaščini]] Slovinsko, v [[Madžarščina|madžarščini]] Szlovénia, v [[Nizozemščina|nizozemščini]] Slovenië, v [[Litovščina|litovščini]] Slovėnija, in [[Latvijščina|letonščini]] Slovēnija, v [[Estonščina|estonščini]] Sloveenia, v [[Beloruščina|beloruščini]] Славенія.

== Zgodovina ==
{{glavni|Zgodovina Slovenije}}

[[Slovani|Slovanski]] predniki današnjih Slovencev so se na [[Iliri|ilirsko]] ozemlje Slovenije [[naselitev Slovanov v Vzhodne Alpe|naselili]] v 6. stoletju. V 7. stoletju se je oblikovala [[Karantanija]], prva država alpskih Slovanov. Leta 745 je Karantanija v zameno za obrambo proti Obrom priznala [[Bavarska|bavarsko]] nadoblast, medtem ko je notranjo samostojnost ohranila do preoblikovanja v [[Frankovsko cesarstvo|frankovsko]] grofijo leta 828. Verjetno se je v 7. stoletju na prostoru osrednje Slovenije izoblikovala še ena slovanska plemenska tvorba – [[Karniola]], ki je v 8. stoletju tudi prišla v sklop frankovske države. V času od 8. stoletja se je iz [[Salzburg]]a in [[Oglej]]a začelo širiti tudi [[krščanstvo]].

Okoli leta 1000 so bili napisani [[Brižinski spomeniki]], prvi pisni dokument v [[slovenščina|slovenščini]] in prvi slovanski zapis v [[latinica|latinici]]. V 14. stoletju je spadala večina današnjega slovenskega ozemlja v posest [[Habsburžani|Habsburžanov]], kar je pozneje postala [[Habsburška monarhija]]. Slovensko ozemlje je bilo razdeljeno na [[slovenske dežele|dežele]]: [[Kranjska|Kranjsko]], [[Trst]], [[Istra|Istro]], [[Goriška|Goriško]], [[Koroška (vojvodina)|Koroško]] in [[Štajerska|Štajersko]].

[[Slika:Zemljovid slovenske dežele in pokrajin (Original).jpg|levo|sličica|Zemljevid slovenskih dežel in pokrajin [[Peter Kozler|Petra Kozlerja]] iz leta 1853]]V letu 1848 so v [[Pomlad narodov|Pomladi narodov]] med številnimi narodi tudi Slovenci s političnim programom zahtevali [[Zedinjena Slovenija|Zedinjeno Slovenijo]].

Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] leta 1918 so južnoslovanski narodi nekdanje dvojne države 29. oktobra 1918 razglasili narodno osvoboditev in ustanovitev samostojne [[Država Slovencev, Hrvatov in Srbov|države Slovencev, Hrvatov in Srbov]] s središčem v [[Zagreb]]u. Nevarnost s strani [[Kraljevina Italija|Italije]], ki je zasedla [[Primorska|Primorsko]] in [[Istra|Istro]] ter dele [[Dalmacija|Dalmacije]], in pritisk Srbov po združitvi v skupno državo sta botrovali 1. decembra 1918 združitvi Države SHS s [[Kraljevina Srbija|Kraljevino Srbijo]] v [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev]], ki se je 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]].

Kraljevina Jugoslavija je med [[Druga svetovna vojna|2. svetovno vojno]] razpadla, Slovenci pa so se pridružili [[Demokratična federativna Jugoslavija|Demokratični federativni Jugoslaviji]], uradno razglašeni 10. avgusta 1945. Država se je 29. novembra 1945 preimenovala v [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (FLRJ) in še kasneje leta 1963 v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]] (SFRJ).

Današnja Slovenija je na osnovi plebiscitne odločitve razglasila svojo neodvisnost od [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] 25. junija 1991 in jo ubranila v spopadih imenovanih tudi desetdnevna [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojna za samostojnost]].

== Geografija ==
{{glavni|Geografija Slovenije}}
[[Slika:Relief map of Slovenia.png|thumb|right|300px|Relief Slovenije]]
Geografsko leži Slovenija v srednji Evropi oziroma v jugovzhodni Evropi (odvisno od definicije), na stičišču [[Alpe|Alp]], [[Dinarsko gorstvo|Dinarskega gorstva]], [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Sredozemlje|Sredozemlja]]. V severozahodnem delu države prevladujejo Alpe z najvišjim vrhom [[Triglav]]om (2864 m). V smeri proti morju se razprostira pokrajina [[Kras (območje)|Kras]]. Njen podzemeljski svet skriva najveličastnejše podzemne galerije v [[Evropa|Evropi]]. [[Postojnska jama]] in [[Škocjanske jame]], ki so jih izklesale podzemeljske vode, skrivajo lepoto [[kapnik]]ov. Slednje so tudi na [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unescovem]] [[Unescova svetovna dediščina|seznamu kulturne in naravne dediščine]]. Ena ključnih značilnosti je hribovitost, ki je skozi zgodovino preprečevala [[Asimilacija (sociologija)|asimilacijo]] avtohtonih prebivalcev v večje in močnejše sosednje narode, po drugi strani pa tudi ovirala formiranje etničnih skupnosti in nastajanje večjih gospodarskih središč.<ref>{{cite journal |last=Gams |first=Ivan |year=1991 |title=Nekatere geografske stalnice Slovenije |journal=Geografski vestnik |volume=63 |pages=7–24 |url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_6301_007_024.pdf |cobiss=34984448}} {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-0UTOGMN2|tip=kratko}}</ref>

Več kot polovico površine, 1.177.244 ha, pokrivajo gozdovi, od tega je 1.062.974 ha t. i. gospodarskih gozdov, 98.762 ha varovalnih gozdov in 9.508 ha gozdnih rezervatov (stanje leta 2018). Od [[drevo|drevesnih]] vrst prevladujeta [[bukev]] in [[navadna smreka]], ki predstavljata približno po tretjino lesne mase vsaka, med ostalimi bolj razširjenimi vrstami pa so še [[navadna jelka]] in predstavniki [[Bor (drevo)|borov]] ter [[hrast]]ov.<ref>{{navedi dokument |title=Poročila Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018 |url=http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/PDF/LETNA_POROCILA/2018_Porocilo_o_gozdovih.pdf |publisher=Zavod za gozdove Slovenije}}</ref> V Evropi imata večji delež gozdov samo še [[Finska]] in [[Švedska]].

V Sloveniji je po naravovarstveni zakonodaji zaščitenega približno 8 % ozemlja. Največje območje zavzema [[Triglavski narodni park]] (83.807 ha). Pestra geološka zgradba, razgibanost v [[reliefne oblike|reliefu]] (od morske gladine do 2864 m nadmorske višine) ter dejstvo, da se Slovenija razprostira na štirih biogeografskih območjih, so omogočile bogastvo rastlinskih in živalskih vrst. V Sloveniji uspeva 3000 [[praprotnice|praprotnic]] in [[semenke|semenk]] ter 50.000 različnih živalskih vrst. V smislu [[biodiverziteta|biotske raznovrstnosti]] je Slovenija »vroča točka« Evrope.<ref>{{navedi knjigo |last=Mršić |first=Narcis |authorlink=Narcis Mršić |year=1997 |title=Biotska raznovrstnost v Sloveniji: Slovenija - »vroča točka« Evrope. |publisher=Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave |location=Ljubljana |isbn=961-90179-2-7 |cobiss=66476288 |pages=}}</ref> Številni so tudi živalski in rastlinski [[endemit]]i, kjer izstopa favna kraških jam s svetovno znano [[človeška ribica|človeško ribico]] (slednja je sicer [[Dinarsko gorstvo|dinarski]] endemit in ni omejena na slovensko ozemlje).

Največ slovenskega površja sestavljajo kamnine iz časa, [[Mezozoik|mezozoika]] ([[apnenec]], [[dolomit]]) in [[Kenozoik|kenozoika]], torej [[Terciar|terciarja]] ([[lapor]], [[peščenjak]], [[fliš]]) in [[Kvartar|kvartarja]] (prod, [[pesek]], [[glina]], [[konglomerat]]). Po načinu nastanka prevladujejo [[sedimentne kamnine]], predvsem apnenec.

=== Podnebje ===
[[Slika:Podnebni tipi 1970-2000.JPG|thumb|right|250px|Podnebni tipi in klimogrami izbranih naselij Slovenije]]
Slovenija ima zaradi lege v zmernih [[Geografska širina|geografskih širinah]] na prehodu Alp v [[Dinarsko gorstvo|Dinaride]] in Sredozemlja v Panonsko kotlino izrazito prehodno podnebje, ki je posledica sovplivanja morskih in celinskih zračnih gmot. Na lokalne podnebne razmere ima precejšen vpliv tudi velika reliefna pestrost in višinska razčlenjenost površja. Na slovenskem ozemlju prihaja do stika in prepletanja [[alpsko podnebje|gorskega (alpskega)]], [[Sredozemsko podnebje|sredozemskega]] in celinskega podnebja. Za vse tri podnebne tipe je značilna netipičnost, če jih primerjamo s pravim gorskim, sredozemskim ali celinskim podnebjem, s prepletanjem njihovih glavnih značilnosti, zato jim pogosto dodajamo predpono »sub« (submediteransko, subkontinentalno, submontansko podnebje) ali jih označujemo za »zmerno« (sredozemsko, gorsko, celinsko). Izrazita prehodnost podnebnih tipov otežuje podnebno členitev in določanje meja med tipi in podtipi podnebij, pa tudi poimenovanje. Na splošno se z oddaljevanjem od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu Slovenije krepijo celinske podnebne značilnosti, proti jugu in jugozahodu sredozemske, z naraščanjem nadmorske višine v Alpah in Visokih dinarskih planotah pa značilnosti gorskega podnebja.

Južno in jugozahodno od alpsko-dinarske pregrade se zaradi reliefne odprtosti proti Jadranskemu morju in Sredozemlju pojavlja zmerno sredozemsko podnebje. Tu je največ dni s soncem v Sloveniji (2.100–2.400 ur na leto) ter največ jasnih in najmanj oblačnih dni. Povprečna temperatura najhladnejšega meseca je nad 0 °C, najtoplejšega pa več kot 20 °C. Zaradi vpliva morja so v primerjavi z notranjostjo višje predvsem jesenske in zimske temperature. Padavin je od 1.000 mm ob obali do 1.700 mm v notranjosti. Največ jih običajno pade novembra ali oktobra, sekundarni višek je na prehodu pomladi v poletje (maj, junij), julija in avgusta je običajno suša. Nižje ležeči predeli ob [[Tržaški zaliv|Tržaškem zalivu]] imajo povprečne januarske temperature nad 4 °C in julijske nad 22 °C (obalni podtip zmerno sredozemskega podnebja, tudi podnebje oljke). Zaledni podtip ima nekoliko nižje temperature in več padavin. Vsi podatki so za obdobje 1971-2000.
[[Slika:ŠENTJUR PRI CELJU - panoramio.jpg|levo|sličica|[[Šentjur]] - mesto na zgornjem robu [[Kozjansko|Kozjanskega]].]]
Zmerno celinsko vlažno podnebje je značilno za večji del Slovenije. Zaradi prepletanja celinskih podnebnih značilnosti z gorskimi in sredozemskimi ter stopnjevanja celinskosti od Alp in Visokih dinarskih planot proti vzhodu in severovzhodu ločimo tri podtipe zmerno celinskega podnebja. Za zmerno celinsko podnebje zahodne in južne Slovenije je, zaradi lege v predalpskem hribovju in na območju dinarske pregrade (zato tudi predgorsko ali predalpsko podnebje), značilna velika količina padavin (1300–2500 mm padavin na leto, 1971-2000) z viškom padavin [[jesen]]i. Zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije ima omiljen celinski padavinski režim z viškom padavin poleti in povprečno letno količino padavin 1000-1300 mm. Zmerno celinsko podnebje vzhodne Slovenije imata gričevnat in nižinski svet na vzhodu ter severovzhodu države, ki sta odprta proti [[Panonska nižina|Panonski kotlini]]. Temperaturni in padavinski režim sta najbolj celinska v Sloveniji. Nižine se [[Poletje|poleti]] zelo segrejejo, [[Zima|pozimi]] pa ohladijo. [[Pomlad|Spomladanske]] temperature so na ravni jesenskih ali celo nekoliko višje. Za slovenske razmere imajo te pokrajine malo padavin – od 800 do 1.000 mm letno (1971-2000), saj jih zaradi lege na zavetrni strani alpsko-dinarske pregrade dosežejo že precej izsušene zračne gmote. Kljub poletnemu padavinskemu višku so poletja v vzhodni in severovzhodni Sloveniji zaradi sorazmerno nizke količine padavin in visokih temperatur na robu sušnosti.

Za gorsko podnebje, ki ga imajo alpske pokrajine s [[Pohorje]]m in najvišji predeli Visokih dinarskih planot, je značilno, da je povprečna temperatura najhladnejšega meseca manj kot –3 °C in najtoplejšega do zgornje gozdne meje več kot 10 °C. Gorsko podnebje v Sloveniji bi lahko označili tudi za zmerno gorsko (submontansko), saj je gorski svet manj masiven in nižji kot npr. v osrednjih Alpah, zato se ne uveljavljajo vsi višinski podnebno-vegetacijski pasovi značilni za Alpe. Manjka predvsem pravi snežni (nivalni) pas. Zgornja gozdna meja je ločnica podnebja višjega in nižjega gorskega sveta. Podnebje nižjega gorskega sveta imajo tudi nekatere gorske doline, kotline in visoko ležeče kraške kotanje, kjer so julijske temperature na ravni drugih v celinski Sloveniji, januarske pa so predvsem zaradi močnih temperaturnih obratov pod –3 °C. Za gorsko podnebje, zlasti v zahodnem delu Slovenije, je značilna najmanjša osončenost v Sloveniji (1600-1900 ur s soncem letno). Zaradi razvoja konvektivne oblačnosti so slabo osončena poletja, nasprotno pa imajo gorski vrhovi zelo sončne zime. Izstopata velika namočenost (od 1.700 do več kot 3.200 mm padavin letno; 1971-2000), ki se zmanjšuje proti vzhodu, in zmerno sredozemski padavinski režim, ki v smeri Pohorja prehaja v zmerno celinskega.

== Gospodarstvo ==
[[File:Slovenia Product Exports (2019).svg|thumb|Sestava slovenskega izvoza]]
{{glavni|Gospodarstvo Slovenije}}
Slovenija je gospodarsko zelo razvita država. Je najbolj razvita [[tranzicijska država]] z nekdanjo rudarsko-industrijsko tradicijo ([[Seznam rudnikov v Sloveniji|Rudniki]]: [[Rudnik Idrija|Idrija]], [[Rudnik Mežica|Mežica]], Litija idr; Premogovniki: [[Premogovnik Velenje|Velenje]] - obratuje, [[Rudnik Trbovlje Hrastnik|Trbovlje-Hrastnik]], Senovo, Kanižarica, Leše, Sečovlje idr; Elektrarne: [[Termoelektrarna Šoštanj|TEŠ]], [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana|TE-TOL]], [[Jedrska elektrarna Krško|NEK]], [[Dravske elektrarne Maribor|DEM]]), kemično industrijo ([[Lek (podjetje)|Lek]], [[Krka (podjetje)|Krka]], [[Ilirija (podjetje)|Ilirija]], Kemira KTM, Steklarna Rogaška, [[Cinkarna Celje]], [[Cementarna Trbovlje]], [[Helios TBLUS|Helios]], [[Sava Kranj|Sava]], [[Salonit Anhovo|Salonit]], [[Kema Puconci]], [[Melamin (podjetje)|Melamin]], Vipap, Goričane, [[Belinka]], Paloma, Steklarna Hrastnik idr.) in razvitimi storitvenimi dejavnostmi ([[Mercator]], [[Petrol]], [[Holding Slovenske elektrarne|HSE]], [[GEN energija|GEN]], [[BTC]], [[Europark Maribor|Europark]], City Center, [[Citypark Ljubljana|Citypark]], [[Telekom Slovenije|Telekom]], [[Pošta Slovenije|Pošta]], [[NLB Skupina|NLB]], [[Pro Plus]], [[Zavarovalnica Triglav]], [[Sintal]], idr). Slovensko gospodarstvo je močno odvisno od zunanje trgovine, kar dokazuje dejstvo, da izvoz in uvoz predstavljata kar 120% njenega BDP. [[Promet]] je ključnega pomena za zunanjo trgovino z blagom, energenti in prevoz ljudi, [[prometna infrastruktura]] je po večini dotrajana največje ozko grlo predstavlja železniški in letalski promet, primarno avtocestno omrežje je delujoče, tretje razvojne osi še niso narejene. [[Kmetijstvo]] je za BDP manjšega pomena, saj zaposluje le 4% prebivalstva, obdelanih je le 12% površja, predvsem zaradi naravnih danosti. V turizmu so pomembna [[Turizem|obmorska letovišča]] ([[Piran]], [[Portorož]], [[Izola]], [[Koper]], [[Ankaran]], [[Debeli rtič]] idr.), [[Seznam smučišč v Sloveniji|gorska in smučarska središča]] ([[Kranjska gora]], [[Rogla]], [[Krvavec]], [[Golte]], [[Vogel]], [[Kanin]], [[Maribor]] idr.) in [[Seznam toplic v Sloveniji|toplice]] ([[Zdravilišče Rogaška]],[[Terme Čatež]], [[Moravske Toplice]], [[Terme Olimia]], LifeClass Portorož, [[Terme Topolšica]], [[Terme Zreče]], [[Terme Dobrna]], [[Terme Radenci]], [[Terme Lendava]], [[Šmarješke Toplice]], [[Terme Ptuj]] idr.) ter znameniti kraji ([[Ljubljana|Ljubljana (UNESCO Plečnik)]], Idrija (UNESCO rudnik), [[Bled]], Škofja Loka, Ptuj in kraji z naravnimi znamenitostmi Škocjanske jame (UNESCO) [[Postojna|Postojna (kraška jama)]], [[Bohinj|Bohinj z jezerom]] idr.).

== Politika in uprava ==
{{glavni|Politika Slovenije}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width =
| image1 = Nataša Pirc Musar 02 (cropped).jpg
| width1 = 115
| alt1 = Nataša Pirc Musar
| caption1 = Predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]]
| image2 = Novinarska_konferenca_ob_1._obletnici_vlade_-_Robert_Golob_(cropped).jpg
| width2 = 100
| alt2 = Robert Golob
| caption2 = Predsednik vlade Republike Slovenije [[Robert Golob]]
| total_width =
| height 1 =
}}
[[Državni poglavar]] je [[predsednik Slovenije|predsednik ali predsednica]], ki je izvoljen vsakih pet let. Nosilec izvršilne oblasti v Sloveniji je [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo vodi [[predsednik vlade Slovenije|predsednik vlade]]. Poleg njega sestavljajo vlado še [[Minister|ministri]]. Predsednika vlade predlaga predsednik Republike Slovenije, z glasovanjem pa potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]], ki ga vodi [[predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]].

Nepopolni dvodomni [[parlament Slovenije]] sestavljata državni zbor in [[državni svet Republike Slovenije]]. Državni zbor ima 90 sedežev, od tega po eno poslansko mesto pripada predstavnikoma [[Italijani|italijanske]] in [[Madžari|madžarske]] [[narodnostna manjšina|manjšine]]. Državni svet ima 40 sedežev, predstavljajo ga [[družba|družbene]], [[gospodarstvo|gospodarske]], strokovne in krajevno pomembne skupine. Državni svet nima funkcije drugega (zgornjega) doma parlamenta, saj mu ustava teh pristojnosti ne zagotavlja. Redne parlamentarne volitve so vsaka štiri leta, v državni svet pa vsakih pet let.

=== Upravna delitev ===
{{glavni|Upravna delitev Slovenije}}

[[Slika:Obcine Slovenija 2011 4col.svg|thumb|300px|Zemljevid [[Občine v Sloveniji|slovenskih občin]] od junija 2011 (212 občin)]]
[[Slika:Statistične_regije_Slovenije.png|thumb|300px|[[Statistične regije Slovenije]]]]
Slovenija nima regionalne ravni delitve, čeprav jo ustava predvideva. Edina oblika [[lokalna samouprava|lokalne samouprave]] so tako [[Občine v Sloveniji|občine]] z razmeroma širokimi javnimi pooblastili, katerih glavne vloge so zagotavljanje predšolske vzgoje in primarne zdravstvene oskrbe, zagotavljanje ključnih javnih služb (vključno z [[Javni prevoz|javnim prevozom]] in [[knjižnica|knjižničnimi]] storitvami) in prostorsko načrtovanje.<ref name="OECD regional">{{navedi knjigo| title=OECD Territorial Reviews: Slovenia 2011 |year=2011 |publisher=OECD Publishing |isbn=9789264120587}}</ref> Slovenija je upravno razdeljena na 212 občin, med katerimi jih ima 11 status [[mestna občina|mestne občine]].<ref name="MMC obcine">{{navedi novice| url=http://www.rtvslo.si/mmc-priporoca/vlada-bi-ukinjala-obcine-obcinska-zdruzenja-pol-slovenije-bo-pokonci/310104 |title=Vlada bi ukinjala občine. Občinska združenja: Pol Slovenije bo pokonci. |work=[[MMC RTV-SLO]] |date=1.6.2013 |accessdate=30.8.2014}}</ref> Po mednarodnih primerjavah je lokalna samouprava zelo razdrobljena, kar se je v letih od osamosvojitve samo stopnjevalo, kljub zakonskim omejitvam ustanavljanja občin.<ref name="OECD regional"/> Občasnim vladnim predlogom o zmanjševanju števila občin navkljub se to še ni zgodilo in več kot polovica slovenskih občin ima zdaj manj kot 5000 prebivalcev.<ref name="MMC obcine"/>

Poleg različnih neformalnih delitev na [[Pokrajine v Sloveniji|pokrajine]] obstaja [[Statistične regije Slovenije|12 statističnih regij]] po standardni shemi klasifikacije statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji (NUTS-3):<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |title=Klasifikacija statističnih teritorialnih enot v Evropski Uniji – NUTS |publisher=Statistični urad RS |accessdate=30.8.2014 |archive-date=2014-09-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140903071820/http://www.stat.si/tema_splosno_upravno_nuts.asp |url-status=dead }}</ref>

# [[Pomurska regija]]
# [[Podravska regija]]
# [[Koroška regija]]
# [[Savinjska regija]]
# [[Zasavska regija]]
# [[Posavska regija]]
# [[Jugovzhodna Slovenija]]
# [[Osrednjeslovenska regija]]
# [[Gorenjska regija]]
# [[Primorsko-notranjska regija]]
# [[Goriška regija]]
# [[Obalno-kraška regija]]

Statistične regije, ki so združene v dve kohezijski regiji – [[Zahodna Slovenija|Zahodna]] in [[Vzhodna Slovenija]] (NUTS-2), nimajo administrativne funkcije. Tudi kohezijski regiji obstajata zgolj v namen uveljavljanja [[Kohezijska politika EU v Sloveniji|evropske regionalne politike]].<ref name="OECD regional"/>

== Demografija ==
{{Glavni|Demografija Slovenije}}{{bar box
|width = 300px
|float = right
|title = Etnične skupine v Sloveniji<br/>(leta 2002)
|titlebar = #ddd
|bars =
{{bar percent|Slovenci|teal|83.06}}
{{bar percent|Srbi|teal|1.98}}
{{bar percent|Hrvati|teal|1.81}}
{{bar percent|Bošnjaki|teal|1.10}}
{{bar percent|ostali|teal|4.85}}
{{bar percent|neznano|gray|8.9}}
|caption =
}}
Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 je bilo med prebivalci Republike Slovenije 83,06 % Slovencev, od drugih [[Etnična skupina|etničnih skupin]] pa je bilo več kot 1 % še [[Srbi|Srbov]], [[Hrvati|Hrvatov]] in [[Bošnjaki|Bošnjakov]].<ref>Dolenc D. s sod. [http://www.stat.si/Popis2002/gradivo/si-92.pdf Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, Slovenija, 31. marca 2002] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111207073705/http://volksgruppen.orf.at/kroatenungarn/aktuell/stories/24367/ |date=2011-12-07 }} (PDF). Statistični urad Republike Slovenije.</ref> [[Avstrijci]], [[Čehi]], [[Nemci]], [[Poljaki]] in [[Rusi]] so predstavljali manj kot 0,1 % prebivalstva; pri 8,90 % populacije pa je bil podatek neznan ali pa niso želeli odgovoriti.

Pričakovana [[življenjska doba]] je bila leta 2021 75 let za [[moški|moške]] in 83 za [[ženska|ženske]].

[[File:SloveniaItalian.png|thumb|upright|Poselitveno območje italijanske narodne manjšine v Sloveniji]] Za državo je značilna razpršena poselitev z množico majhnih naselij in razmeroma nizko gostoto prebivalstva, s približno 103 prebivalci na [[kvadratni kilometer|km²]]. Slovenija je zaradi goratosti in obsežnih gozdnih sestojev med redkeje naseljenimi evropskimi državami.<ref name="poselitevStat">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/obcine/sl/Theme/Index/PrebivalstvoGostota |title=Kako je država poseljena? |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |accessdate=2022-02-12}}</ref><ref name="SOER">{{navedi splet |url=https://www.arso.gov.si/soer/povr%c5%a1je.html |title=Površje |work=Poročilo o stanju okolja v Evropi 2010 - prispevki Slovenije |publisher=Agencija RS za okolje |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181533/https://www.arso.gov.si/soer/povr%C5%A1je.html |url-status=dead }}</ref> Pri tem je poselitev skoncentrirana v ravnih nižinskih predelih, deli države z bolj razgibanim površjem pa so redko naseljeni; tako ima najgosteje naseljena občina, [[Mestna občina Ljubljana]] v [[Ljubljanska kotlina|Ljubljanski kotlini]], več kot 1000 prebivalcev na km², najredkeje naseljene občine v goratem svetu severozahodne in severne Slovenije pa 10 prebivalcev na km² ali manj.<ref name="poselitevStat"/> Tako na 20 % površja države živi 60 % vsega prebivalstva, skupaj pa skoraj natanko polovica v urbanih in polovica v ruralnih območjih.<ref name="SOER"/>

[[Uradni jezik]] je [[slovenščina]]. Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost (ob [[Državna meja|meji]] z [[Italija|Italijo]] in [[Madžarska|Madžarsko]]), je uradni jezik tudi [[italijanščina]] oz. [[madžarščina]]. [[Kočevarščina|Kočevarščino]], nekoč prevladujoči jezik oziroma [[nemščina|nemško]] narečje na Kočevskem, govori le še malo ljudi, zaradi česar ga [[UNESCO]] opredeljuje kot »kritično ogrožen jezik« (''critically endangered language'').<ref name="norwaysi-sl">{{Navedi splet |url=http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |title=Norway.si: Kočevarščina – jezik manjšine v Sloveniji |accessdate=2011-11-13 |archive-date=2010-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100105201323/http://www.norway.si/News_and_events/Slovensko/Kultura/granish/ |url-status=dead }}</ref>

=== Naselja ===
{{Glej tudi|Seznam naselij v Sloveniji|Seznam mest v Sloveniji}}
Struktura naselij v Sloveniji je izrazito neenakomerna, z nekaj večjimi urbanimi središči in množico majhnih naselij. V zadnjih desetletjih se povečuje razpršena gradnja na obrobjih naselij, občutno se večajo tudi naselja v okolici največjih mest in ob obalnem pasu, kar predstavlja pomemben vidik obremenjevanja okolja.<ref name="SOER"/> V začetku leta 2019 je državni Register prostorskih enot beležil 6.035 samostojnih naselij.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |title=12 statističnih regij, 212 občin, 6.035 naselij |publisher=Statistični urad Republike Slovenije |date=2019-01-24 |accessdate=2022-02-12 |archive-date=2022-02-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220212181544/https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/7910 |url-status=dead }}</ref> [[Mesto|Mesta]] so po evropskih merilih majhna do srednje velika; uradno ima ta status 69 naselij, pri čemer pa sta po kriterijih evropskega statističnega urada v državi le dve pravi mesti, [[Ljubljana]] kot srednje veliko in [[Maribor]] kot majhno mesto.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/teme/mesta-in-urbana-obmocja-v-sloveniji/ |title=
Mesta in urbana območja v Sloveniji |publisher=Ministrstvo RS za okolje in prostor |date=2021-10-08 |accessdate=2022-02-12}}</ref>

{{Največja mesta|country=Slovenija|stat_ref=po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]]|city_1=Ljubljana|city_2=Maribor|city_3=Kranj|city_4=Celje|city_5=Velenje|city_6=Koper|city_7=Novo mesto|city_8=Ptuj|city_9=Trbovlje|city_10=Kamnik|div_1=Osrednjeslovenska|div_2=Podravska|div_4=Savinjska|div_3=Gorenjska|div_5=Savinjska|div_6=Obalno-kraška|div_7=Jugovzhodna Slovenija|div_8=Podravska|div_9=Zasavska|div_10=Osrednjeslovenska|img_1=Ljubljana_-_Slovenia_(13457591394).jpg|img_2=19-03-03-Maribor-RalfR-DJI 0444.jpg|img_3=View of Celje (28189851435) (cropped).jpg|img_4=Kranj 19.jpg|pop_1=258.873|pop_2=94.809|pop_3=37.941|pop_4=37.872|pop_5=25.456|pop_6=24.996|pop_7=23.415|pop_8=18.164|pop_9=14.977|pop_10=13.608}}

== Kultura ==
{{glavni|Kultura Slovenije}}
=== Književnost ===
{{glavni|Slovenska književnost}}
{{Več slik
| align = right
| direction = horizontal
| width =
| image1 = Primoz-Trubar.jpg
| width1 = 120
| alt1 = Primož Trubar
| caption1 = [[Primož Trubar]]
| image2 = Valentin Vodnik 1879 Eigner.png
| width2 = 150
| alt2 = Valentin Vodnik
| caption2 = [[Valentin Vodnik]]
| image3 = Prešern-Goldenstein.jpg
| width3 = 125
| alt3 = Valentin Vodnik
| caption3 = [[France Prešeren]]
}}
Najstarejši še danes ohranjeni zapis v [[Slovenščina|slovenščini]] in latinični zapis v kateremkoli [[Slovanski jeziki|slovanskem jeziku]] so [[brižinski spomeniki]], nastali okoli leta 1000.

Leta 1550 je [[Primož Trubar]] na Nemškem natisnil prvi slovenski knjigi [[Katekizem]] in [[Abecednik]]. Slovenski jezik je bil tako prvič zapisan v knjigi. Leta 1584 je [[Jurij Dalmatin]] prevedel v slovenščino tudi celotno biblijo, [[Adam Bohorič]] pa je napisal prvo slovnico slovenskega jezika.

Na začetku 19. stoletja je slovnico v slovenščini napisal pesnik [[Valentin Vodnik]]; ta je izdajal tudi prvi slovenski časopis [[Lublanske novice]]. Jezik tega obdobja je leta 1809 opisal tudi [[Jernej Kopitar]]. Sredi 19. stoletja so Slovenci začeli pisati v gajici (Prešernove Poezije so leta 1847 izšle v gajici), spremenile pa so se tudi nekatere oblike besed. Sredi sedemdesetih je [[Stanislav Škrabec]] postavil še pravila knjižne izreke, ki so v veljavi še danes. Konec 19. stoletja je izšel nemško-slovenski slovar Maksa Pleteršnika, leta 1899 pa še ''[[Slovenski pravopis]]''.

=== Odrska umetnost ===
==== Operne in baletne hiše ====
{{glavni|Slovenska opera}}
Opera se začne na slovenskem področju uveljavljati v drugi polovici 18. stoletja. Za prvo slovensko opero velja opera [[Belin (opera)|''Belin'']] skladatelja Jakoba Zupana in libretista [[Anton Feliks Dev|Feliksa Deva]]. Prva slovenska operna hiša je bila zgrajena kot Deželno gledališče, leta 1882 v Ljubljani. Sprva sta v stavbi delovala tako slovenski kot nemški ansambel. Slednji se je čez leta preselil v lastno stavbo, v današnjo SNG Dramo Ljubljana. Še ena od dveh opernih hiš deluje v Mariboru. Danes [[Slovensko narodno gledališče Opera in balet Ljubljana|SNG Opera in balet Ljubljana]] združuje tako operni kot baletni ansambel. [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], s sektorjem Opera in balet deluje od leta 1919.
{{gallery
|FILE:Ljubljanska_Opera_2.jpg|Pročelje ljubljanske Opere.
|FILE:SNG_Maribor_-_Slovene_National_Theatre_Maribor.jpg|Stavba [[SNG Maribor]]}}

==== Dramska umetnost ====
{{glavni|Seznam slovenskih gledališč}}

Prva gledališka organizacija na Slovenskem je bila Dramatično društvo.{{cn}} Delovalo je med letoma 1867 in 1920, prizadevalo pa si je za profesionalizacijo slovenskega gledališča. Naslednik društva je SNG Drama Ljubljana, ki v deluje stavbi ljubljanske drame. Leta 1919 je bilo v Mariboru ustanovljeno [[Slovensko narodno gledališče Maribor]], katere sektor je tudi Drama. V Sloveniji sicer deluje šest profesionalnih dramskih gledališč, to so poleg ljubljanske in mariborske Drame še [[Slovensko ljudsko gledališče Celje]], [[Mestno gledališče ljubljansko|Mestno gledališče Ljubljansko]], [[Prešernovo gledališče Kranj]], [[Slovensko mladinsko gledališče]], [[SNG Nova Gorica|Slovensko narodno gledališče Nova Gorica]] ter [[Gledališče Koper|Gledališče Koper]]. Še eno slovensko profesionalno gledališče deluje v zamejstvu, to je [[Slovensko stalno gledališče, Trst|Slovensko stalno gledališče Trst]]. Osrednji gledališki dogodek v Sloveniji je [[Borštnikovo srečanje|Festival Borštnikovo srečanje]], ki vsako leto oktobra poteka v Mariboru.

Na področju dramskega ustvarjanja v Sloveniji izobražujejo tri umetniške gimnazije (Ljubljana, Nova Gorica, Ljutomer) ter [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademija za gledališče, radio, film in televizijo]], ki je članica [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]].

Močno je razvejano tudi amatersko gledališko ustvarjanje.
{{gallery
|Slika:Drama theatre in Ljubljana, 2011.jpg|Ljubljanska drama
|Slika:SLG_Celje_(Slovensko_ljudsko_gledališče_Celje.jpg|Stavba Slovenskega ljudskega gledališča Celje
|Slika:FestivalnaDvorana-Ljubljana,_maja_2006.JPG|[[Slovensko mladinsko gledališče]]
}}

==== Lutkovna gledališča ====
Slovenija razpolaga z dvema profesionalnima lutkovnima gledališčema; to sta [[Lutkovno gledališče Ljubljana]] in [[Lutkovno gledališče Maribor]].{{gallery
|Slika:Town house, Ljubljana (14078926484).jpg|LG Ljubljana
|Slika:Minorite_Monastery_of_Maribor_24.JPG|LG Maribor}}

=== Prazniki in dela prosti dnevi ===
{{glavni|Državni prazniki v Sloveniji}}
''Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji'' določa naslednje praznike in dela proste dneve:<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2005112&stevilka=4916 Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji]. (Uradni list RS/I, št. 26-1091/1991)</ref>

[[Slika:Day of the Dead at Žale 2012.jpg|thumb|right|250px|[[Žale, Ljubljana|Ljubljanske Žale]] ob [[dan spomina na mrtve|dnevu spomina na mrtve]] leta 2012]]
; Prazniki
* [[1. januar|1. in 2. januar]] – ''[[novo leto]]''
* [[8. februar]] – ''[[Prešernov dan]], [[slovenski kulturni praznik]]''
* [[27. april]] – ''[[dan upora proti okupatorju]]''
* [[1. maj|1.]] in [[2. maj]] – ''[[praznik dela]]''
* [[25. junij]] – ''[[dan državnosti]]''
* [[17. avgust]] – ''[[združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom po prvi svetovni vojni]]'' (ni dela prost dan)
* [[15. september]] – ''[[dan vrnitve Primorske k matični domovini]]'' (ni dela prost dan)
* [[23. september]] - ''[[dan slovenskega športa]]'' (ni dela prost dan)
* [[25. oktober]] - ''[[dan suverenosti]]'' (ni dela prost dan)
* [[1. november]] – ''[[dan spomina na mrtve]]''
* [[23. november]] – ''[[dan Rudolfa Maistra]]'' (ni dela prost dan)
* [[26. december]] – ''[[dan samostojnosti in enotnosti]]''

;
; Dela prosti dnevi

* [[nedelja]] po prvem pomladanskem ščipu – ''[[velikonočna nedelja]] in [[velikonočni ponedeljek|ponedeljek]], [[velika noč]]''
* ''binkoštna nedelja, [[binkošti]]'' (nedelja 49 dni po veliki noči)
* [[15. avgust]] – ''[[Marijino vnebovzetje]]''
* [[31. oktober]] – ''[[dan reformacije]]''
* [[25. december]] – ''[[božič]]''

== Viri ==
{{opombe|2}}

== Glej tudi ==
* [[Zgodovina Slovenije]]
* [[slovenska književnost]]
* [[Slovenska vojska]]
* [[Slovenska osamosvojitvena vojna]]
* [[zavarovana območja Slovenije]]

== Zunanje povezave ==
{{zbirka in kategorija|Slovenija|Slovenia}}
{{Wikipotovanje|Slovenia}}
{{Wikislovar}}
* [https://www.gov.si/podrocja/drzava-in-druzba/o-sloveniji/ O Sloveniji – Portal GOV.SI]
* [https://www.slovenia.info Uradni slovenski turistični portal Slovenia.info]
* [http://www.dvajset.si/ 20 let samostojnosti Republike Slovenije]
* [http://zemljevid.najdi.si/ Interaktivni zemljevid Slovenije]
* [http://www.islovenija.si/ GIS portal Slovenije]
* [http://www.dedi.si/ DEDI]
* [http://eventregistry.org/concept/Slovenia Spremljanje globalnih novic o Sloveniji v živo]

{{Slovenija}}
{{Evropa}}
{{Evropa}}
{{OVSE}}
{{OVSE}}

Redakcija: 19:25, 23. maj 2024

Republika Slovenija
Himna: Zdravljica (samo 7. kitica)

Lega Slovenije
Glavno mesto Ljubljana
46°03′N, 14°30′E
Uradni jezikislovenščina, italijanščina¹, madžarščina¹
Demonim(i)Slovénec, Slovénka
Vladaparlamentarna republika
Nataša Pirc Musar
Robert Golob
Neodvisnost 
od Jugoslavije
• razglašena
25. junija 1991
• sprejeta v OZN
22. maja 1992
Površina
• skupaj
20.271 km2 (153.)
• voda (%)
0,7 %
Prebivalstvo
• ocena 1. 1. 2024
2.123.949[1] (145.)
• popis 2002
1.964.036
• gostota
104/km2 (80.)
BDP (ocena 2023)[2]
• skupaj (nominal.)
65,202 mrd. USD
• skupaj (PKM)
111,033 mrd. USD
• na preb. (nominal.)
30.840 USD
• na preb. (PKM)
52.517 USD
Gini (2021)Positive decrease 23,0[3]
nizek
HDI (2021)Rast 0,918[4]
zelo visok
Valutaevro (€)2 (EUR)
Časovni pasUTC +1 (CET)
• poletni
UTC +2 (CEST)
Klicna koda386
Internetna domena.si3
¹ V občinah z italijansko ali madžarsko narodno skupnostjo.

² Pred letom 2007 je bila državna valuta slovenski tolar. Tolar je ostal v uporabi do 14. januarja 2007.
³ Tako kot v ostalih državah članicah Evropske unije se uporablja tudi .eu.

prikaži • pogovor • uredi • zgodovina
  1. ↑ »Število prebivalcev v letu 2023 zraslo«. Statistični urad Republike Slovenije. 26. april 2024.
  2. ↑ »Slovenia«. Mednarodni denarni sklad. Oktober 2022.
  3. ↑ »Gini coefficient of equivalised disposable income - EU-SILC survey«. Eurostat. Pridobljeno 19. novembra 2022.
  4. ↑ »Human Development Index«. Organizacija združenih narodov. Pridobljeno 20. novembra 2022.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Slovenija&oldid=6221998«