Pogovor:Slovenija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Za razdelek Podnebje:

Grb in zastava Slovenije[uredi kodo]

Če ima kdo čas in veselje, naj v grbu napravi ozadje prozorno. --Peterlin 08:19, 18 Sep 2003 (UTC)

Kateri odtenek modre je sploh pravi na naši zastavi? Če pravijo, da je podobna ruski - se mi zdi, da je tam odtenek drugačen. Mogoče malo bolj svetel. V mojem poklicu ("fahu") uporabljajo nek marsovski standard pod imenom RAL za barvanje ohišij orodij in orodnih elementov. Pa tudi letalska krila so barvali (in še barvajo) menda po nekih standardih. Verjetno tudi zastave. V angleški inačici je bolj temno modra barva na grbu, na slovenski inačici pa je takšna, ki jo res najdemo na ruskih zastavah. Aja, vidim, da si vzel grb iz zastave, ki je mogoče še najpravilnejša. Tista v angleški inačici je malo sumljiva, čeprav sem tudi že doma videl takšne. --XJam 19:28, 19 Sep 2003 (UTC)
Na [1] piše tole:
Colour code for designing the flag

CMYK
Blue C100 M60 Y0 K10
Red C0 M100 Y100 K0
Yellow C0 M10 Y100 K0
White C0 M0 Y0 K0
SCOTDIC CODE 777 - INTERNATIONAL COLOUR CODIFICATION SYSTEM (2034)
Blue N46 N722509
Red N23 N074014
Yellow N6 N197512
White N1 N95
--romanm 14:05, 4 Nov 2003 (CET)



Statistika po občinah[uredi kodo]

Na spletnih straneh Statističnega urada RS je kup statističnih podatkov o občinah v elektronski obliki, ki bi jo načeloma lahko uporabili za samodejno generiranje zasilne strani o vsaki posamezni občini (število prebivalcev iz popisa 2002, moških, žensk, površina ozemlja, naselja v občini itd.). Katere podatke si želimo imeti? --romanm 13:03, 4 Nov 2003 (CET)

Vsekakor odlična zamisel. Če bi utegnil, bi od nekod 'poskeniral' zemljevide slovenskih občin in jih tudi vključil - (ja, in seveda tudi grbe - kolikor vem trenutno obstaja samo celjski, ki je narisan pač na roko po stari predlogi). Trenutno imam preslikano samo mestno občino Celje, ki pa še ni prišla na vrsto - saj še tudi članka o mestu niti ni v slovenščini. Angleška inačica, se mi zdi, je zrastla tako visoko tudi zaradi tega, ker, kakor sem videl parkrat, je nek nadebudnež vnesel mnogo podatkov vsakega kraja in vasi v prostranstvih ZDA. Najti se mora še kakšen azijec in podati podatke o Kitajski ali o azijskem delu Rusije, potem bomo pa videli Jureta Longyko :>. Aja, pa hvala lepa za podatek o odtenku modre na naši zastavi. Bom preveril, če sta si odtenka na naši in ruski zastavi enaka, ali se samo tako zdi. Kajti mi smo za Ruse le neka zelo oddaljena deželica tam nekje v razširjajoči ES. Pa saj je tudi za nas Rusija premnogokrat sinonim za 'škart' in kar je še takega. Kaj je pa potem 'kitajska roba', če potujejo Kitajci v vesoljski prostor s tehniko iz Gagarinovih časov? --XJam 14:08, 4 Nov 2003 (UTC)

Naj gredo občine ven?[uredi kodo]

Danes je nastala posebna stran o občinah. Ali obdržimo seznam občin na obeh koncih (Slovenija in občina), ali naj jih tule zbrišemo, ali naj celo naredimo posebno stran zgolj s seznamom slovenskih občin? Kaj menite ostali? --romanm 21:54, 6 feb 2004 (CET)

Kolikor sem prelistaval članke o drugih državah imajo ponavadi tam navedeno kako je v osnovi država razdeljena. Pri nas verjetno zveznih držav ali npr. departmajev nikoli ne bomo imeli (ali pač), tako, da so za nas nekje osnova občine. Urejevati isto stvar na večih straneh je včasih naporno. Občine kot take zaradi tega, kar sem prej zapisal, po mojem sodijo v članek o državi Sloveniji. Kako pa naprej, pa nisem čisto prepričan. V slogu do sedaj zgrajenega v slovenski wikipediji, bi bil primeren seznam - seveda. Če tak seznam bo, potem se v člankih o Sloveniji in občini samo poveže nanj. Podobno težavo vidim, ker npr. angleška inačica nima posebnih člankov o narodih: Francozi, itd. Ampak samo o malo manj znanih ali sploh neznanih narodih: Kurdi, Čukči, itd. Ker pa kot vemo narodi, (jeziki) in države niso eno in isto, je po mojem zanimivo imeti posebne članke o vsakem narodu posebej. V angleški inačici je nekako zgrajeno po vzorcu država/demografija, itd. Torej, občine (in karkoli drugega (pokrajine, regije, ...)) bi v članku o Sloveniji ohranil, drugje pa bi preusmerjal. Menim, da so seznami zelo uporabni, dasiravno so precej suhoparni. Tudi sam sem si naredil dvojno delo z opisi posameznih znanstvenikov in z opisi njihovih seznamov. --XJam 22:48, 6 feb 2004 (CET)

Pokrajine, regije[uredi kodo]

Kaj je z znamenitimi slovenskimi pokrajinami. Na [2] je Slovenija razdeljena na naslednje administrativne regije:

  • Gorenjska
  • Goriška
  • Jugovzhodna Slovenija
  • Koroška
  • Notranjsko-kraška
  • Obalno-kraška
  • Osrednjeslovenska
  • Podravska
  • Pomurska
  • Savinjska
  • Spodnjeposavska
  • Zasavska

Obstaja tudi lep 'clickable' ('klikljiv') zemljevid [3].

Občine je 'super' obdelal Roman in povzročil pravi kaskadni val urejevanj. Glej npr. romunsko inačico. Manjkajo pa še tradicionalne pokrajine in še kakšna administrativna delitev. Kako kaj od tu naprej, da ne bomo Slovenije spoznavali samo 'od zunaj'?

Po [3] bi lahko sedaj, ko imamo zemljevide občin, naredili še regijski zemljevid.

Akkolon je z različico 19:19, 17 Apr 2004 v angleški člnake dodal naslednje slovenske regije:

--XJam 23:27, 19 maj 2004 (CEST)

Da, sem videl. A so to splošno znane slovenske pokrajine? Kam spada potem Zasavje? --romanm 09:59, 20 maj 2004 (CEST)

Geografski koordinatni sistem[uredi kodo]

SGŠ je lahko tudi SZŠ, VGD pa VZD, ne. Me zanima kaj bo prevladalo - geografska širina, ali zemljepisna širina. --XJam 16:01, 16 avg 2004 (CEST)

Meni je všečneje zemljepisna, Najdi.si pa pravi geografska širina - 625 zadetkov, zemljepisna širina - 369 zadetkov. To sicer ni utemeljitev, ali pač?? --AndrejJ 16:09, 16 avg 2004 (CEST)

Ime Slovenija[uredi kodo]

Na podlagi nedavnih burnih razprav o pravilnem poimenovanju »Slovencev«, oziroma pridevnika »slovenski« na angleških straneh (če koga zanima - Talk:Slovene language) se sprašujem kdaj je pravzaprav nastalo ime Slovenija. To bodo verjetno natančneje vedeli zgodovinarji, pa vseeno je dobro vedeti, če je znano. Nohat je od nekod privlekel, na primer, da je eden od zgodnjih navedkov za pridevnik »slovenski« v angleščini navedek Britanskega jezikoslovnega društva (Philological Society) Slovenian leta 1844, kasnejši pa Oxfordski angleški slovar Slovene iz leta 1883 - kar se mi zdi sicer zanimivo. Ali sta ta dva navedka mogoče tudi posledica dogodkov v času marčne revolucije leta 1848? Kot sem že menda nekje navedel, se mi res ne ljubi prerekati se s tamkajšnjimi uporabniki glede 'pravilnega' izraza, zato tu to le omenim. Veliko se jih opira na google, češ, da vrže več zadetkov Slovenian kot Slovene, pa tudi, da veliko slovenskih inštitucij uporablja v svojih nazivih Slovenian - in, kar mogoče najbolj bode v oči tudi SAZU in Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC-SAZU. Čeprav je, mislim da Sinuhe lepo zapisal, da je uradno ime SAZU v slovenščini in da ne obstaja uradno angleško ime. Vse bolj se mi dozdeva, da je Slovenian, ki ga sedaj že skoraj zapovedujejo, nekako nastal po Sloveniji in ne po Slovencih, ki so seveda obstajali že dolgo pred svojo državo, ali republiko. Tam sem navedel le, da je sedanja rešitev uporabe Slovenian na angleški wikipediji vsiljena in, da, če ne bo drugače šlo, bo potrebno problem nekako dokončno rešiti tudi malo drugače kot z urejevalno vojno ali s takšnimi nizkimi udarci kot jih premorejo nekateri uporabniki tam. Navedel sem tudi, da je Encyclopædia Britannica iz leta 1911 uporabljala le Slovene, kakor tudi njena trenutna on-line različica. To je menda vse kar lahko storim - za sedaj. Že tako ali tako me je nekdo obtožil, da delam škodo lastnim sonarodnjakom. Ne vem če, no. What is a must, is a must. Saj tudi Sinuhe, ki živi/je živel v britanskem okolju s težavo tam kaj doseže, vsaj kolikor je razvidno iz pisanj. --xJaM 23:20, 26 okt 2004 (CEST)

CEFTA[uredi kodo]

Na podlagi članka bi človek sklepal, da je Slovenija še vedno članica združenja CEFTA, čemur pa ni tako, saj je njeno članstvo v CEFTA z vstopom v EU prenehalo. Podobno velja tudi za nekatere druge v članku omenjene nekdanje članice CEFTA, ki so se medtem pridružile EU. Tole okrog združenja CEFTA bi bilo dobro bodisi ven vreči bodisi napisati, da je to bilo tako nekoč, sedaj je pa drugače. --Ales Casar 20:24, 15 mar. 2005 (CET)

Glede na angleški članek o CEFTI je CEFTA aktivna, saj se je Hrvaška pridružila 2002 in v trenutni vlogi služi predvsem kot pomoč kandidatkam za vstop v gospodarstvo EU. LP, --Klemen Kocjančič 20:29, 15 mar. 2005 (CET)

CEFTA seveda je aktivna, ampak sestavljajo jo druge članice. Kolikor vem Romunija, Bolgarija in Hrvaška. Naš članek pa opisuje situacijo izpred nekaj let, ki se je medtem izdatno spremenila. Predvsem je pa vprašljiva smiselnost navajanja tega v okviru članka Slovenija, ko pa le-ta ni več med članicami. Tudi sklicevanje na zastareli angleški članek na tem mestu verjetno ni najbolj smiselno. --Ales Casar 20:55, 15 mar. 2005 (CET)
Takorekoč pol leta ni nihče ugovarjal, tako da sem podatke popravil. --Ales Casar 23:08, 8 september 2005 (CEST)

Spremembe[uredi kodo]

Andrejj zakaj moje spremembe ignoriraš ... koordinatni sistem in meje sem prenesla v članek Geografija Slovenije - na katerem trenutno več delam. Podvajanje stvari pa je res brez smisla. Pinky sl 11:11, 18 april 2006 (CEST)

Nisem videl, da si prenesla. Vračam. AndrejJ (pog., prisp.) 14:25, 18 april 2006 (CEST)

CIA Factbook URL[uredi kodo]

... se je spremenil. Klikni na trnutni link v članku in boš dobil le obvestilo, da je URL spremenjen.

Zdravljica[uredi kodo]

Bi se dalo urediti uvodno preglednico, tako da bi bila ob povezavi Zdravljica tudi neposredna povezava na zvočno datoteko? -Ferdi 11:49, 27 maj 2007 (CEST)


Binkošti[uredi kodo]

1.) to spada po dela proste dneve in ne pod praznike. Glej Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (uradno prečiščeno besedilo) (ZPDPD-UPB1)

2.) Zakaj je binkoštna nedelja v spisku dela prostih dni, saj je nedelja vedno dela prosta ??? (enako za veliko noč)

--Xerces8 09:24, 31 maj 2007 (CEST)

Nedelja po mojem mnenju ni vedno prosta, vsaj za vse ljudi ne (pa na pogovornih straneh se podpisujemo). Če se ti zdi kaj sporno, kar mirno popravi. --Slodave 10:03, 28 maj 2007 (CEST)

Popravljat ni treba, ker tudi v zakonu tak piše. Sem se samo čudil, ker sem mislil, da so nedelje proste že same po sebi. --Xerces8 09:24, 31 maj 2007 (CEST) PS: Podpis sem dodal "za nazaj" ...

Geslo[uredi kodo]

Ali ni Slovenija že dobila novega gesla? I feel sLOVEnia?

To je geslo za turistične namene. --Tone 20:35, 1. december 2007 (CET)

Ali ni geslo Slovenije "Stati inu obstati."? LP -Ta  nepodpisani komentar je dodal/-a Uporabnik:195.210.193.79 (pogovorprispevki).

Ne, ni. To je (bilo?) Rodetovo škofovsko geslo. --romanm (pogovor) 19:43, 30. maj 2008 (CEST)

Wenetti[uredi kodo]

ZGODOVINA SLOVENSTVA JE KREPKO IZMIŠLJENA! SLO – WENETTY – CI


Obrazložitev: Slovani okupirajo Wenette jih nasilno asimilirajo,da ti pozabijo svojo rodno staro germanščino in spremenijo v Alpske SLO-Wen ce


To deželo takrat poseljeno z Wenetty (germansko ljudstvo),ki so bili združeni (kot sedaj Evropa) v skupno kraljestvo Germanov,Sasov,Anglov,Hunov, Itov, Wenetow in še nekaterih ljudstev,so v tistih davnih časih naseli pretežno Germanski vitezi (vojščaki) Germanskega kralja,ki jim je to zemljo,ki je takrat pripadala Germanskemu kraljestvu, podaril. Tu so si zgradili gradove in utrdbe.Potrebovali so delovno silo za obdelovanje polj in gradnjo gradov. Množično so pričeli prihajati Azijski Slovani iz vzhoda med njimi je bilo tudi veliko na bogastvo pohlepnih Judov,da se tu naselijo in obdelujejo zemljo v lasti teh fevdalcev.

Jude,ki so bili med njimi so zaradi exzodusa (izkoriščevalskih navad) Egipčani izgnali iz svoje dežele.Nekaj se jih je naselilo v Palestini (današnji Izrael) ostali pa so se razkropili po vsej takratni stari Evropi. Goričko in Haloze pa so poselili pretežno Srbi z juga,ki so dobili ime Viničarji,ker so obdelovali vinograde za tamkaj živeče Nemške fevdalce.

Od tih Nemških fevdalcev so ti novo prišleki dobili zemljo za obdelovanje ter vzrejo ovc in koz.Za obdelovanje zemlje so plačevali desetino (primer:od 100 kg pridelanega krompirja,ga je 10 kg dobil graščak!Pošteno kajne? V današnjem času pa je ravno obratno 90kg dobi država in vsi,ki se »pasejo« poleg, 10 pa »ostane« kmetu,če ostane?

Tudi v drugih panogah ni bistveno drugače,davki in prispevki,trošarine,davek na plače,davek na proizvode in še cela kopica raznih dajatev sodi poleg vse v cilju bogatenja vseh,od pohlepnih lastnikov pretežno judovskega porekla in drugih lobistov!

Slovani judovskega porekla so z neskončnim pohlepom za obdelovanje čim več zemlje potrebovali delovno silo.Najlažje so jo dobili tako,da so rojevali veliko otrok in tako z pomočjo svojih otrok,pozneje pa še z hlapci in deklami obdelovali vedno več zemlje pa tudi vedno bolj bogateli na ta način!Rojevali so otroke jih imeli malone da za sužnje jih vzgajali v zveste in pohlevne podložnike.

Genocid nekega naroda nad svojimi ljudmi!Pričeli so se razmnoževati,kajti tem primitivnim in neizobraženim ljudem je bilo znano le to,da so bili zvesti podložniki ter,kako obdelati in tako pridobiti čim več zemlje! Od tod sedaj velik pohlep,egoizem, nevoščljivost »faušija«,zadržanost,komolčarstvo in s tem kariere željnost pri Slovencih vse to le za čim večjim bogatenjem.Iz tega razloga se je v kmečkih družinah rodilo neverjetno veliko število otrok.Vzrok pa leži tudi v povečanju populacije nad tedanjo Nemško,ki je bila zmerna v rojstvih otrok. To dejstvo pa pripelje tudi do sovražnosti med Germanskim in Slovanskim narodom!

Na ta način so Slovani izvedli tihi zločin nad tukaj živečim Nemškim narodom.Nasilno so nas asimilirali,tako da danes razen redkih besed,ki so postale domača popačena nemška govorica,ne moremo več kontaktirati z svojimi rojaki drugače,kot da se naučimo nemškega jezika.Veliko nas je,ki imamo Nemške korenine a se redki tega zavedajo.Dokaz tej trditvi so končnice naših priimkov:der,man.nik,ter,er,ger,el in še jih je!

Evropa je združena,meje so odpravljene,veliko priložnost imamo,da uveljavimo svojo identiteto!Mnogi pregnani iz našega kraja samo zato,ker so pač bili Nemci se bodo vrnili in našemu kraju zopet dali čast in ime,ki si ga zasluži!Genocid nad ljudmi ne glede na politično opredelitev,veroizpoved in narodnost se ne sme nikoli več ponoviti! Slovenci pa bodo morali odpraviti slabe navade in se učiti dobrih lastnosti,ki jih Nemci imajo.Prijazen in prijateljski dostop do sočloveka ne glede na njegov »rang« ter bil ta v težavah ali želi le prijateljstvo!

213.157.244.232 01:24, 10. julij 2008 (CEST)

Ja, samo ne vem za kateri mod gre - kampanjo ali random mapo? Gotovo je takšne navade Slovencev povzel tudi Иван Грозный. --xJaM 14:54, 10. julij 2008 (CEST)
Hehehe. Lahko bi napisal še krajši povzetek tega prispevka (za vse, ki jim bo slabo že po prvem odstavku): Naredite mi to deželo zopet nemško! --Yerpo Ha? 14:59, 10. julij 2008 (CEST)
Kaj pa tale scenarij - death match:
  • Slovencem, prvemu in edinemu izvoljenemu ljudstvu, danemu od Boga Vsemogočnega je bilo v začetku pisanja časa podano hranjenje tukajšnje Svete zemlje. Nato so prišli hudi časi, grozna ljudstva, predvsem divjaško germansko pleme, je začelo nadirati s sevorovzhoda, da bi si zagotovilo svoj uničeni življenjski prostor. Osvajanje se je nadaljevalo v večnost, vse do leta 4606543454111111100000000000000005 ..., ko je veliki hrošč Nema spravil v žep svojo Nokio. --xJaM 15:12, 10. julij 2008 (CEST)

Pravljice pripoveduj otrokom. Beseda Slovenec izvira iz besede Slovan. In lahko bi vsaj naštel nekaj najpogostejših končnic slovenskih priimkov. Ravno glede tega ti priporočam, da si malo razširiš obzorja preden začneš pripovedovat svoje umotvore in se osmešiš, saj se večina "pravih" slovenskih priimkov konča z -ek, -nik, -ik, -ak, -in, -ar, -or, -ko, -an, -ih, -čič, -ec, -el, -ol, -en, -lj. Priimki s večino končnic ki si jih navedel so germanskega, najverjetneje nemškega porekla, še posebaj pa -er in -man; glede -nik pa se pošteno motiš (saj je ta izključno slovanskega izvora). In še nekaj, mnogim Židom (ki jih tako "veselo" omenjaš) se priimki končajo prav s končnicami ki si jih navedel: -man in -er. Le čevlje sodi naj kopitar. Divčinka 05:39, 30. april 2009 (CEST)

Moj priimek se konča z -ež. Torej štej zraven še vse, katerih priimek se konča z -ež. :P --Eleassar pogovor 08:37, 23. februar 2012 (CET)
Moj pa na -ta. Če bi se pisala po mami, bi se pa na -ec. Torej!? :) Petra Rimska | pogovor 23:28, 25. februar 2012 (CET)

Nastanek[uredi kodo]

Na ruski strani o slovanskih državah/slovanski Evropi (Славянские страны) je v razprelnici navedeno, da je Slovenija nastala leta 1992. Bo to držalo, saj gre za čas priznanja, ne pa razglasitve neodvisnosti? Hrvaška pa je po tej razpredelnici nastala leta 1991. --xJaM 18:03, 10. julij 2008 (CEST)

Srednja Europa/ Balkan[uredi kodo]

Koliko smo ucili u skoli, Slovenija je na Balkanu a ne u Srednjoj Europi. Mislim da to se treba popraviti. Poz--MacedonianBoy 21:23, 9. julij 2009 (CEST)

Meja Balkanskega polotoka v Sloveniji poteka po Savi, tako da menda le ~ 1/2 Slovenije leži na Balkanu. --xJaM 22:30, 9. julij 2009 (CEST)
Ondak to treba se spomenuti u clanku. Nije lose da se to napomene, jer geografski zauzima deo Balkana. Ja trenutno pravim clanak o Sloveniji na Makedonskoj Wikipediji i sam se zbunio :)
PS:Sorry za koristenje srpsko-hrvatski, znam da je los alo ne mogu pisati na slovenackom, ali razumem skoro sve.--MacedonianBoy 00:49, 10. julij 2009 (CEST)
Ni problema. Lahko bi napisal tudi v makedonščini 8-) --xJaM 00:54, 10. julij 2009 (CEST)

Kolko vem je meja na rekah Kolpa-Sava-Donava, torej ne obsega Slovenije --Lm 01:47, 9. september 2011 (CEST)

Definicij je več (recimo še Soča-Krka-Sava-Donava) in kolikor vem jaz ni nobena splošno sprejeta. — Yerpo Ha? 08:11, 9. september 2011 (CEST)
MacedonianBoy je odprl dilemo, ki tudi v Sloveniji ni povsem tuja. Slovenci se vidimo kot del Srednje Evrope. Za to obstaja več kulturno- in politično-zgodovinskih argumentov, ki so povezani z dejstvom, da je bila velika večina slovenskega etničnega ozemlja do 1918 v avstrijskem delu habsburške monarhije. Toda v podobnem smislu smo bili v letih 1918-1991 del balkanske države Jugoslavije, in menim, da nam iz tega obdobja niso ostala le balkanska vrata na Karlovški cesti v Ljubljani.--Cabana (pogovor) 11:08, 22. februar 2014 (CET)

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji[uredi kodo]

Mogoče kdo ve kje se da dobit uradne podatke za pričakovano življenjsko dobo prebivalcev v Sloveniji? Sem nekaj brskal na STAT a mi ni uspelo najti te podatke. Sicer sem v nekem pdf dokumentu, ampak bolj kot novice, ne pa kot podatki v tabelah. Mogoče se s tem ukvarja kakšna druga inštitucija (epidemiologi?)
Na angleški wikipediji nam ne verjamejo. --Jonson22 21:19, 18. februar 2010 (CET)

Sem že našel. --Jonson22 22:26, 22. februar 2010 (CET)

Volilni upravičenci[uredi kodo]

Pri letošnjem referendumu o arbitražnem sporazumu jih je bilo po pisanju medijev 1.705.848, nisem pa nikjer našel uradnega statističnega vira. Če ga kdo najde, naj prosim doda link. --Duxborut 13:04, 24. junij 2010 (CEST)

Ti podatki so na razpolago na strani Državne volilne komisije. Za omenjeni referendum Uradno poročilo pravi, da je imelo pravico glasovati skupaj 1.705.105 volivcev. --Eleassar pogovor 08:46, 23. februar 2012 (CET)

Prosim za zamenjavo števila prebivalstva Slovenije[uredi kodo]

Trenutno je 2.059.506 prebivalcev,[navedi vir] in na lestvici smo na 142. mestu, prosim za popravek Lisjak20 (pogovor) 17:29, 18. april 2013 (CEST)

Question from German Wikipedia[uredi kodo]

Sorry, I do not speak your Language. We have a list with castles worldwide divided by countries. Is there an slovanian WP page existing for castles, chateau's, palaces in Slovenia? Able to translate (in English/or German) to be able to update our listing article: Liste_von_Burgen_und_Schl%C3%B6ssern#Slowenien. Best regards --Commander-pirx (pogovor) 10:56, 1. december 2015 (CET) (my German user discussion site: Benutzer_Diskussion:Commander-pirx

Perhaps you're searching for Seznam gradov v Sloveniji (or en:List of castles in Slovenia). --romanm (pogovor) 11:56, 1. december 2015 (CET)
There is also a list of mansions in Slovenia. --Sporti (pogovor) 12:53, 1. december 2015 (CET)
thanx, this will help - best european wikipedia regards ;-) --Commander-pirx (pogovor) 14:40, 25. februar 2016 (CET) (if passing by Germany and close to Frankfurt or Darmstadt you are always welcome. regards --Commander-pirx (pogovor) 14:40, 25. februar 2016 (CET)