Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2004-09-28

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Archive Stran je arhiv. Prosimo, ne spreminjajte je. Komentarje objavite na trenutni strani Pod lipo.


To je arhiv strani "Wikipedija:Pogovor" z dne 28. septembra 2004.

Poimenovanje Wikipedije[uredi | uredi kodo]

Poslovenjen vmesnik[uredi | uredi kodo]

Takole. Brion je, kakor zgleda, pognal prvo inačico poslovenjenega vmesnika. V grobem sicer ne najdem nekih velikih težav - so pa prav zagotovo prisotne.

Kar sem opazil (in je moja napaka), da sem pred tem nekaj uporabniških strani preusmerjal iz user: na uporabnik: - zdaj pa imam. Sedaj verjetno noben uporabnik, ki je bil preusmerjen, ne pride na svojo stran, ker se je 'zaciklalo'.

Ja, Roman glede slike. Imam pripravljeno slovensko sličico, vendar so se menda nekako domenili, da bo večjezikovne inačice izdelal avtor izvirno nagrajene. Da bi bila še naša zraven, se seveda spodobi. Mogoče naj do takrat bo ta.

Prosim tudi, da zapišete vse kar vam ne ustreza pri vmesniku, ker je verjetno kar nekaj stvari nerodno prevedenih in mišljenih zaradi razlik v jezikih.

1. Ali naj bo pri funkcijah 2. oseba množine ali 2. oseba ednine. Npr. naložite datoteko ali naloži datoteko?

--XJam 14:13, 7 nov 2003 (UTC)

Čestitam! Nekaj malega sem popravil. Ali lahko, prosim, sporočiš, da naj zamenjajo naš .php?
Done [XJam]
Kdaj pa bo na voljo nova slika? Francozi in Japonci jo že imajo ... In kaj bo pisalo gor? »Wikipedija, prosta enciklopedija« ali jo poslovenimo v »Vikipedijo«?
Glede besede v slovenščini. Težka odločitev, res. Najprej sem res uporabljal 'našo' besedo 'vikipedija', potem pa sem se nekako odločil le za obliko 'wikipedija', kajti tudi sam nisem imel pojma kaj naj 'wiki' pomeni. Zakaj? Ker se verjetno večini Slovencem ne sanja kaj 'wiki' (ali pač viki) pomeni, sem se odločil za 'wikipedijo'. SSKJ uporablja na primer tudi waleščina in ne samo valeščina, kar se mi zdi, da je podobno tukaj. Pa še mogoče je lažje razumljivo glede na angleščino. Primož je nekje pojasnil pomen besede 'wiki'. Tudi Rusi pišejo, na primer, 'Wikiпедия', kolikor sem videl - in je zanimivo, čeprav ne vem ali jim to tudi dopušča njihova slovnica, ali je to pač novodobna računalniška pogruntavščina.
V seznamu variant logotipa vidim, da so v različnih jezikih to reševali različno. Različno od »Wikipedia« je:
  1. Vikipedio v esperantu,
  2. Wikipédia v francoščini,
  3. ウィキペディア v japonščini (če sem zadel pravi copy&paste),
  4. 维基百科 v kitajščini (-"-),
  5. ruščina je čudna, ker se na njihovi strani pojavlja tako Википедия kot Wikipedia,
Takole na pamet bi rekel, da se mi »Vikipedija« sliši bolj slovensko, ampak res je tudi, da pojma nimam kaj je to wiki. --romanm 17:25, 7 Nov 2003 (CET)
1. Ali je tudi izraz 'prosta' enciklopedija še najbolj podoben izrazu 'The Free'? 'Prosta' niti 'svobodna' mi ne zvenita primerno. ___ [XJam]
Tudi programom GNU pravimo prosti programi. PMSM je prosta v redu. --romanm 17:25, 7 Nov 2003 (CET)
2. Če boš sporočal Nohatu naj izdela slovenski logotip, bi bilo dobro, da se prej dokončno dogovorimo o slovenskem izrazu za angleško besedo 'wikipedia'. Kot sem dejal zgoraj predlagam 'wikipedija' (Upam, da to ni rusizem, kot bi dejal Primož___) --XJam 15:32, 7 nov 2003 (UTC)
Seveda. Počakajmo, da pridemo do konsenza. Primož bo tu gotovo imel dodati kaj tehtnega. --romanm 17:25, 7 Nov 2003 (CET)

Dodano iz uporabniškega pogovora:

Primož, hvala lepa za odgovore. Za podpis napišeš kar »--« in 4x znake alt+126 ali 'tildo', oz. tisti 'vijugasti znak', pa je. Ja, pa še tole. Za sedaj uporabljam izraz wikipedija, ki seveda ni čisto pravilen za naš preljubi jezik. Vikipedija kot taka, bi bila najverjetneje najlepša. samo ne vem, kaj privesek 'wiki' v angleščini sploh pomeni. Rusi so face - napišejo na pol izvirno in napol domače kot Wikiпедиа, pa se rešijo težav. Naš jezik je pa veliko bolj 'subtilen', vsaj po mojem. Saj jezik, ki dobesedno pravi: »Jaz se imenujem Ivan Ivanovič«, že ne more biti 'boljši' od jezika, ki pravi lepo: »Imenujem se Ivan«, pa četudi ga govori nevemkoliko milijonov ljudi 'naspram' samo dveh milijonov le-teh. Sicer je pa »wikipedia« kaj čudna skovanka. Če je pedija, recimo iz stare grščine, wiki prav gotovo ni. To je potem navsezadnje 'skorpucalo'. Pa naj bo, če že mora biti. Mogoče samo Jimbo ve, kaj je mislil s predpono wiki. Nekdo pri nas od mladih bi lahko zapisal tudi k'rnekipedija, samo potem bi v izvirniku bilo Whate'erpedia ali pa še hujše Whatanypedia. LP. --XJam 11:07, 20 Aug 2003 (UTC)
Wiki menda pride iz havajščine, kjer pomeni »hitro«. --Peterlin 14:57, 26 Aug 2003 (UTC)
Verjetno pri nas izraze v havajščini ali maorščini slovenimo po angleških vzorcih (samo ne Jamesa Cooka), tako, da bo mogoče res najboljši pristavek »wiki«. Kitajske in indijske pojme ponavadi slovenimo neposredno. Problem nastane npr. tudi pri ameriških Kitajcih ali Rusih. Osebno jih slovenim preko angleščine, saj je tako smiselno. Podobno je, po mojem, z izrazom wiki. Še kakšen drug predlog ali pripomba? (Glej še o pomenu izraza wiki --XJam 03:37, 6 jan 2004 (UTC)) --XJam 13:12, 5 jan 2004 (UTC)

Logotip slovenske wikipedije[uredi | uredi kodo]

Trenutni logotip sw

Ali je torej čas, da pošljemo Nohatu prošnjo za logotip slovenske wikipedije, ali bo še padla kakšna beseda na to temo. Sinuhe je namreč ugotovil, da je trenutna neprimerna. Kdor ima čas in veselje lahko tudi zamenja obstoječo wiki.png.

Glede na prejsnji pogovor – mislim, da je izraz 'Wikipedija' ustreznejsi od 'Vikipedija', saj tuje besede postanejo domace (sposojenke) po dolgem procesu, ki ga za 'wiki' se dolgo najbrz ne bo; ne moremo si kar izmisliti nekega 'domacega' termina (ceprav se to kaze kot trend pri prevajanju programske opreme v slovenski jezik). Pravzaprav nekje pise, da naj bi se ime ohranilo prek jezikov ('Wikipedia'), vendar ni videti, da bi to mnogo jezikov upostevalo. —Sinuhe 07:31, 31 maj 2004 (CEST)

Nohatov logotip sw

Se strinjam Sinuhe. Sicer pa sem opazil, da je Nohat že naredil slovenski logotip, in ne vem kdaj. Verjetno se je ravnal po tistem kar je zapisanega na naši wikipediji. Naš trenutni logotip je 'razstavljen' na meta strani wikipedij in sem ga tudi naložil. Če obstaja še kakšen argument proti trenutnemu zapisu, moramo to sporočiti. Logotip je potrebno tudi sprožiti globalno, sicer pa si ga lahko vsak uporabnik 'prižge' s pomočjo wiki.png.

Vikanje in tikanje[uredi | uredi kodo]

Pri ukazih računalniku bi uporabljal tikanje, če ukazujemo računalniku, in vikanje, če nagovarjamo ljudi. -- romanm 15:25, 7 Nov 2003 (CET)

Tudi jaz ti čestitam, Roman. Najlepša hvala za popravke. Uph, jih je kar mrgolelo. Torej trenutna inačica zagnanega poslovenjenega vmesnika je 1.00.30 (glej zapis). Tvoj predlog se mi zdi zelo dober in smiseln, pa še preprost je. Bom preveril kako se trenutno stanje sklada s tvojim predlogom. Lep pozdrav. Delovna hipoteza na poljski način //Najboljši jezik za računalniške vmesnike je...// :> --XJam 15:17, 7 nov 2003 (UTC)
Že vidim Uredi to stran mora biti Uredite to stran ipd. Kaj pa v tem primeru pri nalaganju ('uploadanju') slik? Komu ukažemo Naloži sliko, računalniku ali osebi? Tako kot je sedaj, je tudi lahko v redu, saj bo v bistvu potem računalnik nalagal sliko, mi bomo samo predlagali katero. Ne vem___ --XJam 15:25, 7 nov 2003 (UTC)

Ukazi/funkcije[uredi | uredi kodo]

Funkcija image: je sedaj postala slika:. Potrebno bo ročno spremeniti vse članke, ki vsebujejo naložene slike. Upam, da je to smiselno - ali se da mogoče nazaj popraviti na funkcijo image:. Se pa javim, da ročno popravim vse članke, ki vsebujejo slike, če je to v redu.

Sem popravil vse strani, ki vsebujejo slike. Ukaz je torej nov, slika:. [XJam]

Malce sem posodobil LanguageSl.php in zaprosil, da ga posodobijo:

  • kategorijam se bo reklo »Kategorija«, ne »Category«,
  • popravljen hrošč v besedilu, ko dodan stran na seznam za opazovanje.

Upam, da ne bo nič narobe. --romanm 16:42, 14 jul 2004 (CEST)

Naslednji elementi so bili poslovenjeni, zato lahko tam pričakujemo težave:

  • »Category« v »Kategorija« (ni sile, malo člankov)
  • »Help« v »Pomoč« (a to sploh uporabljamo?)
  • »Template« v »Predloga« - to zna biti problem.

Zaenkrat je v rabi še stari vmesnik. --romanm 10:33, 19 jul 2004 (CEST)

Morebitni plagiati[uredi | uredi kodo]

Naslednje strani ali njihovi deli so prepisi člankov od drugod brez navedbe njihovega vira. Če se avtorji ne oglasijo, predlagam (romanm 10:52, 9 mar 2004 (CET)), da jih odstranimo. Za podrobnosti glejte njihove pogovorne strani.

Te predloge vstavimo v Wikipedija:Predlogi za brisanje. --XJam 13:33, 12 mar 2004 (CET)

Brisanje podškrbin[uredi | uredi kodo]

Nekaj je strani, ki si ne zaslužijo niti ime škrbina - nastale so kot posledica vandalizma ali pa neznanja. XJam, zdaj, ko imaš administratorske pravice, jih lahko morda odstraniš? Za silo si lahko pomagaš s seznamom kratkih strani. --romanm 14:06, 22 apr 2004 (CEST)

Ali se seznam kratkih strani generira avtomatsko na določeno periodo ali ga proži administrator? Nekatere prazne strani so vsekakor primerne za izbris, nekaj pa je takih za katere bi bilo bolje vstaviti redirect na obstoječe ustrezne strani.--Igor 18:33, 23 maj 2004 (CEST)

Mislim, da ga proži administrator. Pa že kar več kot mesec dni ga ni pognal. XJam, ali ti veš kaj več o tem? --romanm 19:36, 23 maj 2004 (CEST)
Na žalost ne vem. Mogoče je kje kakšno stikalo, da se te strani osvežijo. Verjetno pa jih vklapljajo in izklapljajo v drugi postajni hišici. --XJam 09:44, 24 maj 2004 (CEST)

Roman! Tudi ti si, zahvaljujoč Andreju, poleg Primoža administrator - tako, da lahko narediš to tudi ti. Pri tem moramo vedeti, da je brisati malce lažje kot pa tvoriti. Preglej vmesnik. Najprej se odjavi in ponovno prijavi - sedaj imaš malo dopolnjen vmesnik, ki ti dovoljuje brisanje, ipd. Obširno dodatno delo - vendar se ga da opravljati z veseljem. --XJam 14:21, 22 apr 2004 (CEST)

Kategorije[uredi | uredi kodo]

Na angleški Wikipediji so izumili nekaj, čemur se reče kategorije (povezava na [[en:Wikipedia:Category]] mi s to različico MediaWiki ne dela več :-(). Članke označujejo z eno ali več kategorij, potem pa se jim seznami tega in onega izdelujejo sami po sebi. To je bil baje tudi razlog nadgradnje programja (in posledično novega videza). Ker je zadeva silno uporabna, jo bomo prej ali slej prevzeli tudi mi.

Kaj menite, kako bi poimenovali posamezne kategorije oz. ali obstaja skupina člankov, kjer bi to najprej naredili poskusno? --romanm 14:22, 31 maj 2004 (CEST)

Slovenjene besedila in vrstni red v kategorijah[uredi | uredi kodo]

Roman, ali pa kdo drug - ali se ti mogoče sanja kje se nahaja niz There are ?? articles in this category., ki se pojavi na seznamu posebne strani za kategorije (npr. Morja). Ni ga na seznamu vseh sistemskih sporočil MediaWiki 1.3 ali pa v izpisu slovenskega vmesnika . Ali bi lahko bil še kje? Prav gotovo mora nekje biti, če se izpisuje. Kako tudi 'prisiliti' to posebno stran, da bi naše šumnike pravilno razvrščala po abecednem redu, ker se mi zdi navajanje na koncu malce neuporabno. No, za prvo silo je že.

Nekategorizirani članki[uredi | uredi kodo]

MMG, med posebnimi stranmi je možnost izpisa nekategoriziranih člankov. --XJam 11:23, 17 avg 2004 (CEST)

Kategorija Čas[uredi | uredi kodo]

Po smernicah Wikipedije naj bi vsak članek imel najmanj dve kategoriji. Opazil sem, da so časovni članki (dnevi, meseci, leta, desetletja, stoletja, tisočletja, koledarji,...) brez kategorij. Zato sprašujem ali naj (lahko) jih kategoriziram? Naredil bi po principu:

Čas
Dnevi
Meseci
Leta
Desetletja,... LP, --Klemen Kocjancic 10:40, 3 sep 2004 (CEST)

Avtomatski prevod[uredi | uredi kodo]

Čehi so na strani Encyklopedie Wikipedia v českém překladu pognali celotno angleško Wikipedijo skozi prevajalnik Eurotran tako, da so dobili besedilo v češčini. Češka Wikipedija še vedno obstaja in je ločen projekt. Vredno ogleda in posnemanja! --romanm 12:09, 1 jun 2004 (CEST)

Ja, zanimivo. Delo opravljeno na mah, takorekoč. Eurotran je zgleda komercialni program. Strani imajo najprej izvirna angleška imena, potem so jih preusmerili. Koliko je kaj zadeva tudi uporabna. Zdaj pa lahko angleška različica prevaja iz češke. --XJam 13:21, 1 jun 2004 (CEST)

Varovanje vsebine[uredi | uredi kodo]

Izkazalo se je, da 212.62.63.172 na stran o Milanu Kučanu neprenehoma dodaja sporno vsebino v čudnem jeziku (glej tudi pogovorno stran). Prosil bi vas, da stran spremljate in po potrebi popravljate nazaj - to počnem tudi jaz, vendar opažam, da sem pri tem edini.

Morda je zdaj pravi čas, da dorečemo politike varovanja vsebine, tj. postopek za zaščito strani in morebitno onesposobitev določenih številk IP. Sam sicer imam administratorski dostop in bi tehnično lahko oboje naredil, vendar tega ne želim storiti brez prepričljivega soglasja skupnosti.

--romanm 18:37, 10 jun 2004 (CEST)

Tolerantnost je sicer lepa reč, vendar v takih primerih mislim, da soglasja niti niso potrebna. Anonimen, polpismen, neduhovit bedak, ki ti sledi tudi po drugih Wikipedijah in v nedogled ponavlja eno in isto bedastočo si zasluži še bolj radikalen ukrep, kot je blokiranje objavljanja. romanm, podpiram te 100%.--Igor 21:49, 10 jun 2004 (CEST)

Igor, hvala za podporo. V konkretnem primeru je res precej jasno kaj je treba narediti, ampak vseeno bi se mi zdelo koristno, da uvedemo neka pravila in postopke za ravnanje v podobnih primerih. Za začetek sem z angleške Wikipedije prevedel Pravila in smernice. Ali bomo postopek za blokiranje IP imeli enak kot Angleži? --romanm 06:54, 14 jun 2004 (CEST)

Danes sem zaščitil stran o Milanu Kučanu, če bo treba, pa bom še tisto o Janezu Drnovšku. Ker pravil nimamo, debata o njih pa se tudi ni ravno razvila, uvajam diktaturo, ... eee ..., se zanašam na to, da bo že kdo kaj pripomnil, če se ne strinja. --romanm 22:36, 15 jun 2004 (CEST)

Statistika v slovenščini[uredi | uredi kodo]

  • Pred nekaj tedni sem poslovenil Statistiko Wikipedije, nocoj pa prvič res deluje. Pripombe so dobrodošle. --romanm 23:02, 2 jul 2004 (CEST)
Na koliko časa se "updata" statistične tabele? LP, --Klemen Kocjancic 19:39, 4 avg 2004 (CEST)
Na vsake toliko časa. :-) Včasih ob sobotah, včasih še ob torkih ali četrtkih, redko pa tudi ob sobotah ne. Enkrat na teden skoraj vedno. --romanm 20:44, 4 avg 2004 (CEST)
Kaj se je zgodilo marca 2004 (in julija), da se p--AndrejJ 11:29, 17 avg 2004 (CEST)ojavi tak skok?

Kot kaže, (še) ni možnosti, ki bi nekako znala prešteti zahtevke do posameznih člankov (in po možnosti ne upoštevala prijavljenih uporabnikov). Tako da bi vsaj videli, koliko zunanji obiskovalci sploh berejo naše umotvore, in kakšne vsebine jih sploh zanimajo. --Heretik 11:26, 10 sep 2004 (CEST)

Zgoraj imaš link »Statistika obiskov slovenske Wikipedije«, kjer lahko najdeš te podatke. Najbrž pa upošteva tudi prijavljene uporabnike, vendar mislim, da to ne vpliva močno na realen vpogled v statistiko obiskanosti člankov.--Igor 11:57, 10 sep 2004 (CEST)

Biti -bajti?[uredi | uredi kodo]

V povzetkih člankov piše velikost xxxx bitov, morali pa bi biti bajti!? --andrejj 09:43, 2 avg 2004 (CEST)

Kaj so to povzetki člankov? No, nekaj sem vseeno spremenil, upam da je zdaj v redu, sicer pa lahko pogledaš Wikipedija:Predloge po meri in ustrezno popraviš. Če se mene vpraša, je teh meta-strani preveč in je z njimi zmeda. Ampak najbrž ne moremo zoper to nič ukreniti? --romanm 23:41, 2 avg 2004 (CEST)

Mediji o slovenski Wikipediji[uredi | uredi kodo]

Glej no, glej:

Fino, a ne? :-) --romanm 15:50, 5 avg 2004 (CEST)

Ja, fino. Upam, da bo Wikipedija uporabna prej kot v desetih letih, kakor piše na zgornjem naslovu. Še tri omembe vredne povezave na Wikipedijo:

--XJam 18:41, 5 avg 2004 (CEST)

Tudi tule: The Glory of Carniola: Wikipedija spovezavo na besedilo: Why Wikipedia sucks. --AndrejJ 14:33, 20 avg 2004 (CEST)
  • No to povezavo je potrebno PMSSM narediti smešno: [1], ker hmm, 'upravičeno' govori o boljšem članku o Ljubljani na angleški Wikipedii, kot na naši... :/--Igor
  • TIHS (beri nazaj), tu mi je MS IE požrl celo besedilo, pa moram še enkrat na hitro napisati. 'Mat'rhorn'. Doma imam lepi Oxfordovi enciklopediji žive/nežive narave, ki niti nista tako debeli, vendar sta izredno lepo narejeni. Sam gledam nekako na Wikipedijo tako, kot na ti dve enciklopediji. Zgoraj so razprave o smiselnosti wikipedije zelo dolge (in poučne). Če si je sama wikipedija nadela naziv prosta enciklopedija, to še nikjer ne piše, da tudi ni. Kot je nekdo dal lepo primerjavo v zvezi z GNU in Linuxom, je tukaj PMSM res podobno. Prav gotovo je tu veliko copy/pejstanja, kaj pa urejanja, tvorjenje povezav (ki spet po nekomu niso po knjižničarskih pravilih), .. Poglejte npr. samo vztrajnost nam sorodnih slovanskih narodov, ki 'morajo' pisati v cirilici in se jim tam zgoraj prikazujejo vsi tisti 'čudni' UTF-8 znaki. Pa tudi mi s svojimi šumniki smo nekaj posebnega glede tega.. Eni so olimpijci, eni olimpioniki, eni wikipedijanti, eni Jamajčani 'laufajo' za Slovenijo, eni Litvanci 'razturajo basket'. Primer smiselnosti in pravilnosti je npr. (pišem za področje, ki ga malo poznam in me zanima) članek o Hiparhu. Tom Peters, doktor kemije je ja skoraj celo oblo elektronskih povezav porabil, da ga je spisal. PMSM se kakšna druga enciklopedija v takšnih primerih iz tako težkih področij kot je grška astronomija in matematika v 3. stoletju pr. n. št. skrije. Kako wikipedija ne more biti enciklopedija? To je ja zelo vreden zaklad. Sam vztrajam na njej že dve leti. Z vztrajnostjo sem si prislužil barnstar in administratorstvo na angleških straneh, navkljub velikokratnemu obupavanju in suhi jezi. Nagrajeni so vsi, ki prispevajo, uporabniki še bolj. Seveda ima tudi wikipedija svoje temne strani, vendar jo ima tudi vsako telo v odsevu svetlobe, mar ne.. Uli je npr. tudi zapisal nekaj takšnega, da wikipedisti, ki so z wikipedijo že od samega začetka tudi ne gledajo nanjo le kot na enciklopedijo, temveč predvsem kot na wiki. Na ta način verjamejo, da ne veljajo tukaj nekatera pravila, ki so tipična za nastanek enciklopedij, in seveda zaradi tega nastane veliko šuma - nastane pa tudi atmosfera, kjer vsi mislijo da je Google samozadovoljivo raziskovalno orodje.. Kakorkoli, wikipedija je še vedno na svojem začetku. Mejte na umu, da je nemška wikipedija stara le tri leta. Ne pričakujte od nas, da bo na nivoju Brockhausa ali Britannice. Pričakujem, da bo Wikipedija vredna zaupanja v desetih ali petnajstih letih od danes naprej, če bomo sposobni zmanjšati šum (po mojem vsekakor..) Če tega ne bomo rešili, bomo končali kot drugi WWW namesto najbolj zanesljivega vira informacij na Internetu. Nevarnost obstaja, vendar ker obstajajo ljudje, ki se je zavedajo, je malo verjetno, da so bo zgodilo ravno najslabše.
Ravno v primeru Ljubljane je to zelo vidno. Koga briga, da je na slovenskih straneh manj kot na angleški? Že sama Andrejeva slika v smeri Viča z Ljubljanskega gradu, je več vredna kot suhoparno dolgovezenje na angleških, čeprav je za pohvaliti slike tudi tam (verjetno turista, ki se je znašel sredi Tromostovja, če ne bi tudi Franceta, našega dragega pesnika, poslikal). Lublana je bulana. - sva šla na nebotičnik --XJam 01:04, 21 avg 2004 (CEST)

Slovensko stran o Ljubljani je res mogoče izboljšati. Namesto, da kritiziramo naše kritike, se jih raje naučimo upoštevati. Najslabše kar se lahko zgodi takile skupnosti je, da postane imuna na zunanji svet, ki jo zato temu primerno ignorira in skupnost se ne obnavlja več. --romanm (pogovor) 21:43, 21 avg 2004 (CEST)

Ali to leti morda, name, Roman? Seveda bomo upoštevali vsakršno kritiko, brez skrbi. Če ne bodo slučajno Armenci (to nam bo povedal Heretik) ali Amharci (jaz se nimam prilike kje učiti amharščine ali giza - mogoče na daljavo ali pa če spoznam kakšnega šprinterja ali dolgoprogaša iz Etiopije, Merlene Ottey (Jamajka), je prav gotovo ne zna, kot ne zna slovenščine) zadovoljni s čem na naših straneh, jih bomo na vsak način upoštevali. Angleži pač največ veljajo, ker je njihov jezik tako razširjen. Saj se to vidi. Poglej pogovor o članku o bošnjaški cirilici, kjer je zunajnji uporabnik wikipedije Millosh ugotovil, da sploh nima pravilnega imena, na primer. Saj smo tudi na en: (in seveda inverzno, na sl: nekako) o Hajle Selasiju I. Džahu. :-) Angleži so si pač (po svoje) npr. prilagodili ta članek. Rad bi ga videl v izvirniku - amharščini, ali še huje v gizu, in ga seveda tudi razumel. Čeprav je jamajška angleščina morda celo eksplicitno razumljivejša od same angleščine, man, rastafarijanci na primer ne morejo pisati članke v wikipedije, kakor je pokazal ta primer. Jaz nisem rastafarijanec, pa je že prišlo do nesporazumov. Zgodovinsko dejstvo je, da je bil Selasije I. diktator, vendar, reči to kakšnemu 'rude-boyu', če upaš. Ne vem, če prideš iz 'paba' ven živ, he, he. V tem smislu mislim. Iz glave -- Dem a tired fi si me face, but them cant get me outta de rase - izvirno -- You a go tired fe see me face, Can't get me out of the race Robert Nesta »Bob« Marley. To Angleži vsekakor razumejo, vendar me skrbi, ker ne razumejo vsebine/sporočila. Marley ni govoril le Angležem, temveč celemu svetu in je zato uspel, ne pa zato ker je bil pač še ena 'rock zvezda'. Angleži pa niso edini, ki lahko odločajo o vsem. Seveda se je šlo v tem primeru le za poimenovanja v angleščini, brez norih rastafarijancev. Če pa npr. Michael James Williams »Prince Far I« izjavlja: hear this everyone, I and I shall speak of visdom, and I meditation shall be understanded, walk around Mount Zion, ..... so when jah is ready for ya, you gonna move...., jaz to lahko navedem, čeprav se krega z zgodovino (?). Wadadada wadadada. Dread. S spoštovanjem. --XJam 22:26, 21 avg 2004 (CEST)
Da, videti je, da ljudje pričakujejo, da bomo lokalne slovenske teme (kamor spada tudi lep opis glavnega mesta) bolj pokrili in opazijo, če so v tujih jezikih bolj pokrite kot v našem. Po Veliki infoboksaciji občin, za katero prerokujem, da se ima zgoditi še pred septembrom, bi se morda res lahko bolj razpisali tudi o lokalnih znamenitostih. Se mi zdi, da jih tista statistika zdaj kar malo duši, potem pa bo elegantno umaknjena na desno stran kot pri Ptuju. --romanm (pogovor) 01:19, 22 avg 2004 (CEST)
Nisem te čisto razumel, ko praviš, da so lokalne teme bolj pokrite v tujih jezikih. Ali ni več krajevnih znamenitosti na sl: kot pa na en:? Mene pa zanima kaj je to infoboksacija. Aja, to misliš na slog zapisa slovenskih občin, ja - izdelanega po tvoji predlogi statistik. Ne, po mojem, statistike ne dušijo članke. Bolje statistika, kot nič. Ta je pa dober! Potem ko bodo občine v škatlicah, bo pa res lepo videti. Sumim tudi, da bo Andrej 'prejadral' Slovenijo po dolgem in počez. Prejadral? Ja, mogoče z balonom, kar ni tako abstraktno, kot se sliši. Če bo kdo sposoben (iz zraka) poslikati slovenske gradove, mesta, vasi, bo pa res super. Lahko organiziramo tudi natečaj. Kaj menite? Seveda licenca GFDL velja.. --xJaM (p) 01:43, 22 avg 2004 (CEST)
Ne vse lokalne teme, ampak Ljubljana je bolje opisana na en: kot na sl: (pa seveda bi se tudi ono na en: dalo precej dopolniti). Infoboksacija je preselitev statistike iz samega članka na desno stran, kot pri Ptuju. Andrejeve slike so pa res lepe, da. --romanm (pogovor) 01:51, 22 avg 2004 (CEST)
O Ljubljani sem tudi razumel, ja. Danes sem imel priložnost pogovarjati se z Andrejem 'v živo'. Pravi, da je poslikal 'vse živo'. Jaz premalo vem o Ljubljani, pa ne bi rad '(u)žalil' Ljubljančane s svojim neznanjem. Saj je vrejetno npr. Manitoba mogoče bolje opisana od kanadske prestolnice, ki je - katera že.. Ja, našel sem. Ottawa je, seveda. --xJaM (p) 01:59, 22 avg 2004 (CEST)
Da xJaM, foto natečaj je dobra ideja! Sigurno se valja po domačih predalih ogromno neuporabljenih in lepih fotografij slovenskih mest, gora, rek, kipov, znamenitosti, ... Lahko bi povabili k sodelovanju tudi kakšnega priznanega fotografa, da prispeva kakšno fotografijo in tako spodbudimo tudi ostale amaterske fotografe k sodelovanju. Kar se pa tiče obstoječe statistike pa mislim, da je odlična in uporabna odskočna deska za nadaljevanje člankov. Upam, da se ne bo kdo odločil za njeno odstranitev. O Ljubljani pa žal tudi sam vem premalo zgodovinskih in ostalih enciklopedičnih podatkov, da bi pisal o njej, vendar se mi zdi, da bi bilo potrebno sedaj, če ne zaradi drugega, zaradi zgoraj omenjenega članka napisati nekaj več o Ljubljani in tako dokazati, da Wikipedija ni samo enciklopedija, temveč živa enciklopedija.--Igor 07:41, 22 avg 2004 (CEST)

O Ljubljani in mnogih drugih temah je na angleških strane napisano več (bolje) ali pa v slovenščini sploh (še) ni članka. Verjetno je najmanj kar lahko naredimo, da poslovenimo obstoječe, če je seveda dobro, kasneje se pač dopolnjuje. Kar se tiče splošne debate pro&contra Wikipedije: Verjetno v slovenski še nismo tako izpostavljeni temnim stranem, ker je pač malo uporabnikov. Ko se bo (bo se!) razrasla, bo tudi precej težje za enega ali nekaj posameznikov držati vse niti v rokah. Še eno vprašanje glede fotografij in slik: Zanima me mnenje glede obsega (količine) slik, recimo 35._šahovska_olimpiada? Ali menite, da je slik preveč? Nekateri zelo dobri in obsežni članki so povsem brez slikovnega gradiva, razlogi so sicer navedeni tudi tule Pogovor:Poštena uporaba. --AndrejJ 09:29, 22 avg 2004 (CEST)

Glede slikovnega gradiva. Tam nekje je pokazatelj, koliko prostora že zasedajo takšne priloge za vsako wikipedijo posebej. Pri nas je navedena neka števka. Kaj ta pomeni? Ena uporabnica na angleški strani je lepo zapisala, da je vsaka poštena fotografija - ne glede na to ali je skoraj (za profesionalne, oziroma ljubiteljske fotografe (recimo, v rangu wwww.3delavnica.com, ...)) neuporabna, beri: tehnično zelo slaba, zelo, zelo mnogo boljša od avtorizirane fotografije, ki je ukradena. Ta njena izjava, upam, da jo še ima zapisano na svoji uporabniški strani {ja, sem poiskal, še ima zapisano - glej uporabniško stran uporabnice Sannse}, mi je dala misliti. Primer je, na primer članek o sibirskem haskiju, kjer sprva sploh niso imeli fotografije prave pasme, temveč neke mešance iz neke arktične postaje. Trenutno so 'prihvatili' sliko, slovenskega uporabnika njihove wikipedije, kar je lepo. Menim, da slik, če je to tehnično mogoče, nikakor ni preveč, nikoli. Ker so npr. jamajški glasbeniki se relativno zelo mladi, no njihov najbolj znani glasbeni, nesmrtni producent »Sir Coxsone«, je letos preminul in kje naj človek dobi njihove podobe? The road_runner Merlene Ottey jih sigurno ni prinesla s seboj, he, he.. Burning Spear je trenutno pokrit s sliko po načelu poštene uporabe. Aja, podobno, prevzeto po en: tudi the man called Bob Marley, the king of reggae music, himma di musical_heró. To je moje mnenje. The visitor, nuclear weapon, weapon, and the rasta soldier march towards Mount Zion (to water the garden), I wisha go, go balla, Yes I, ....-... [ Michael James Williams »Prince Far I« ] --xJaM (p) 12:24, 22 avg 2004 (CEST)

Na Slo-techu so "obeležili" milijonti članek in debata je pokazala, da je kar nekaj zanimanja za sodelovanje, večino bega to, da ni navodil, kako začeti z novim člankom. Če ni nobenega drugega, lahko postopma nekaj napišem v Dobrodošli novinci, če me boste drugi popravljali in dopolnjevali. --Heretik 07:11, 22 sep 2004 (CEST)

Bega? Ali je lahko še preprostejši način urejanja? PMSM je že kar nekaj stvari napisanih in urejenih o tem kako se zapiše (vsaj) dober začetni članek. Seveda so vsi doprinosi v tej smeri še vedno smiselni in dobrodošli. Nekaj misli s foruma je kar zgodovornih:

minmax pravi: »Heh, ... Slovenski verziji ne kaže ne vem kako dobro...« :-)
PicNik: »Predlagam, da učenci morajo pri urah računalništva ustvariti ali prevest en slovenski članek v WikiPediji. Namesto pisat bednih seminarskih.« Hud predlog, a ne?
cahahopie: »... Le, .... nekam se mi zdi, da tematski sklopi niso enakomerno popoljneni.« Se strinjam.

Veliko pa je govoric o akciji. Nihče tudi ni omenil, da je slovensko wikipedijo do sedaj zapisalo/uredilo okoli dvajset (20) dejavnih uporabnikov. --xJaM 16:47, 22 sep 2004 (CEST)

Kaj ko bi na prvo stran vključili PR iz m:Translation requests/PR-1mil/Sl:, čeprav ne odseva stanja zadnjega PR v angleškem jeziku.. ?

Naslovnica v različnih brskalnikih[uredi | uredi kodo]

V Operi 7.22 slovenska stran ne izgleda v redu, za razliko od angleške. Glej sliki.

Slovenska
ANgleška

--andrejj 21:35, 10 avg 2004 (CEST)

Ne vem odgovora. --XJam 21:40, 10 avg 2004 (CEST)


V Operi 7.54 dela povsem v redu. Stran je napisana v pravilnem XHTML 1.0 Transitional, ki se validira, torej bi jo morali vsi brskalniki prikazati pravilno. Glavna stran v Operi 7.54
—Sinuhe 14:58, 11 avg 2004 (CEST)

Pod lipo

Prenos več slik iz angleške Wiki[uredi | uredi kodo]

Ali obstaja kak (pol)avtomatiziran postopek za prenos slik iz angleške Wiki? --AndrejJ 00:34, 15 avg 2004 (CEST)

Jaz ga ne poznam. --XJam 01:03, 15 avg 2004 (CEST)

Poskušam z NenekeBot 0.2. Zafrkava me polje wpUploadAffirm, za katerega mi ni jasno zakaj ni obljukano. Bom poročal. --romanm 01:08, 15 avg 2004 (CEST)

Težave s tem poljem sem razrešil, vendar GNU Wget 1.9.1, ki ga uporablja NenekeBot za pošiljanje podatkov, ne podpira pošiljanje datotek prek obrazcev po RFC 1867. V TODO ima Hrvoje sicer napisano tudi, da namerava enkrat podpreti --upload. Zaenkrat še ne znam. --romanm 10:03, 15 avg 2004 (CEST)

Navajanje virov[uredi | uredi kodo]

Glej Wikipedija:Navajanje virov

Robot NenekeBot[uredi | uredi kodo]

Morda ste opazili, da je NenekeBot začel na straneh preimenovati "pr. n. š." -> "pr. n. št.", kot je bilo dogovorjeno. (Če niste opazili, vključite prikazovanje robotov s hidebots=0, npr. takole: Trenutne spremembe.) Pri tem ga očitno še malo lomi, zato naprošam vse, ki opazijo kakšno napako, da jo sporočijo ali sem ali pa na mojo pogovorno stran. Tipični članki, ki jih je obdeloval so:

Zdaj je zaustavljen dokler ne razrešim težav. Po potrebi lahko članke vrnete. --romanm 00:10, 18 avg 2004 (CEST)

Sem popravil. V vseh člankih, ki jih je našel Google, je zdaj spremenjeo "pr. n. š." -> "pr. n. št.". Če ima kdo še kakšno zamudno delo, ki se da avtomatizirati, naj pove. --romanm (pogovor) 16:53, 20 avg 2004 (CEST)

Bil bi mu neskončno hvaležen, če bi namesto mene narisal tistih nekaj tisoč različnih šahovnic :) Kaj pa pravzaprav vse zna, ali mogoče bolje: česa vsega naj bi bil v prihodnosti sposoben? --Igor 23:16, 20 avg 2004 (CEST)
Zna samodejno popravljati in premikati obstoječe strani ter generirati nove. Popravki so omejeni na znanje ukazne lupine; lahko npr. zamenjuješ regularne izraze, prilepiš ali odstraniš par vrstic ipd. Za šahovnice bi moral znati še pošiljati slike, ampak tega zaenkrat ne zna. Ni pa problem narediti posebnega skripta, ki bi ti v ukazni lupini Linuxa pretvoril šahovnico iz besedilnega opisa (pozabil kako se reče) v PNG. --romanm (pogovor) 17:27, 21 avg 2004 (CEST)
Uhmps, da, da, sem opazil, da ima NenekeBot tudi dolgoročne cilje... Razveseljiv bi bil še kak »utopičen« cilj dlje!
Na pogovorni strani za projekt števil imam eno potencialno nalogo za robota, če se poprej strinjate z njo. --Peterlin 10:23, 9 sep 2004 (CEST)

Kazalo pri kategorijah[uredi | uredi kodo]

Ali je možno dodati (narediti) abecedno kazalo pri seznamu kategorij, ki se pospešeno nabirajo? --AndrejJ 14:42, 20 avg 2004 (CEST)

Najlažje tako, da vse kategorije kategoriziraš kot nekaj kar spada v Kategorija:Seznam kategorij. --romanm (pogovor) 15:22, 20 avg 2004 (CEST)

Roman, zakaj se mi dozdeva, da je to krasen posel za tvojega robota :-) --AndrejJ 15:58, 20 avg 2004 (CEST)

Da, lahko ga zvečer poženem, če bo še kaj ostalo. --romanm (pogovor) 16:51, 20 avg 2004 (CEST)

Aja, a naj vsebuje seznam kategorij tudi kategorijo seznam kategorij? --AndrejJ 16:04, 20 avg 2004 (CEST)

Russel bi bil vesel, ampak najbrž nima smisla. --romanm (pogovor) 16:51, 20 avg 2004 (CEST)
V tem primeru je to tudi primer rekurzije. Upha, 'bejžmo' rekurzofobi in dežavufobi.... (HB - hvala bogu), Russel, da si pogruntal lek za to. --XJam 23:49, 20 avg 2004 (CEST)
No, problem odpade, če vemo, da obstaja Posebno:Categories, ki je to kar bi radi. Dobimo ga tudi, če kliknemo "Kategorije" pod kategoriziranim člankom. Kategorija:Seznam kategorij je torej odveč. --romanm (pogovor) 21:36, 21 avg 2004 (CEST)


To ni povsem to kar bi rad(i). Ko bo seznam kategorij dolg, bi rad hitreje prišel do npr. črke M, tukaj pa ni abecednega kazala. --AndrejJ 20:51, 22 avg 2004 (CEST)

Problem s seznamom kategorij je, da ga je treba ročno osveževati. Če še vedno misliš, da je ta seznam uporaben, lahko čez pošljem robota, da bo zaenkrat mir. Ampak to bo treba storiti vsake toliko časa ... --romanm (pogovor) 21:27, 22 avg 2004 (CEST)

Statistika Wikipedije[uredi | uredi kodo]

Na statistiki wikipediji je stolpec, ki prikazuje statistiko urejanje. Levi je za nove članke, desni pa za "Drugo". Kaj spada pod drugo (urejanje vseh člankov, urejanje člankov "drugih avtorjev" ali urejanje člankov, katerih si "izvorni avtor" ali ...)? Upam, da je razumljivo, --Klemen Kocjancic 16:21, 21 avg 2004 (CEST)

"Drugo" je sodelovanje na pogovornih in uporabniških straneh in strani v domeni Wikipedija. --romanm (pogovor) 21:45, 21 avg 2004 (CEST)

Zunanje povezave na Wikipedi(j)o[uredi | uredi kodo]

  • Wikipedija - novica o obstoju slovenske Wikipedije na straneh Večera

Kršitve avtorskih pravic[uredi | uredi kodo]

Tole je stvar debate, saj zato pa tudi uvrščam sem. Enkrat za spremembo smo mi tisti, ki nam kršijo avtorske pravice. :-/ Opazil sem namreč, da je na strani Občina Šentjernej - osebna izkaznica dobesedno prepisano besedilo iz našega članka o Šentjerneju, pod čemer so si drznili nalepiti "Copyright":

Vsebina teh strani je last Občine Šentjernej ali podjetij oz. posameznikov, kjer je to navedeno. Spletna stran je zaščitena kot avtorsko delo. Vse pravice so pridržane. Prepovedano je kopiranje ali drugačno presnemavanje vsebine in njena javna raba brez predhodnega pisnega dovoljenja nosilcev ekskluzivne pravice. Copyrigh(c) 2003: Občina Šentjernej & Edvard Bogataj

Tega seveda pravno ne smejo storiti, ker so članki v Wikipediji pod GFDL in jih lahko vključijo v drugo besedilo samo, če je tudi to pod GFDL (kot si jaz to predstavljam) - podatki seveda so na voljo, ampak kar dobesedno prepisati pa jih le ne morejo. Kaj menite, kako naj ukrepamo? --romanm (pogovor) 12:24, 24 avg 2004 (CEST)

Lepo kulturno jih opozoriš, da naj vsaj navedejo vir. Sicer pa ... --AndrejJ 12:28, 24 avg 2004 (CEST)
Nisem jim še pisal ravno zaradi tega, ker ne vem ali je to res prava zahteva. Možnosti je namreč več:
  • naj navedejo vir,
  • naj besedilo objavijo pod GFDL,
  • naj nam dovolijo rabo njihovih vsebin (npr. slike grba) v naših člankih,
  • lahko se seveda sami odločijo, da umaknejo to vsebino.
Kako se bomo odločili? --romanm (pogovor) 12:34, 24 avg 2004 (CEST)

V tem primeru sem bolj za 3. možnost, dovoljenje za rabo njhovih vsebin. --AndrejJ 12:38, 24 avg 2004 (CEST)

Hmm, samo potem bo besedilo še vedno zaščiteno in bomo potem kršili GFDL pravice, po moje je bolje točka 1 ali 2, za 3. točko je pa odvisno od njihovega odziva...--Igor 12:49, 24 avg 2004 (CEST)

Ne vem, ce je tretja moznost mogoca; v vsakem primeru morajo navesti vir, svoje besedilo objaviti pod GFDL in odstraniti obvestilo o avtorskih pravicah, ali pa umakniti vsebino – glede na licenco pac. Dogovor, da bi mi uporabljali njihovo gradivo, oni pa nase, bi nedvoumno postavilo njihovo gradivo pod licenco GFDL, kar tretjo moznost izenaci z drugo (seveda 'besedilo' postane 'gradivo'). —Sinuhe 12:54, 24 avg 2004 (CEST)

Premiki[uredi | uredi kodo]

Če se nek članek prestavi (preimunuje), obstaja kakšna avtomatika za popravke v člankih, ki kažejo nanj, ali je treba vse to narediti "peš"? --Heretik 11:33, 25 avg 2004 (CEST)

Rocno je potrebno spremeniti zgolj preusmeritve na ta clanek; ostale povezave bodo samodejno preusmerjene. Saj ni nic narobe, ce povezava kaze do preusmeritve. —Sinuhe 12:24, 25 avg 2004 (CEST)


Izgovorjave in naglasna znamenja[uredi | uredi kodo]

Zakaj se dodaja k člankom naglasna znamenja in izgovorjave imen (pravzaprav imena, katerim sledijo imena z naglasnimi znamenji, ne prava izgovorjava)? Saj enciklopedija ni leksikon oziroma slovar, da bi podajala takšne informacije. Meni se zdi, da so brez pravega pomena, saj so v večini primerov besede znane in jih vsi znamo naglasiti. Slovenščina ni jezik, kjer bi bilo v navadi uporabljati naglasna znamenja. Res je, da naglas ni predvidljiv, ampak osnovne besede vsi, ki pišemo in beremo slovensko Wikipedijo, gotovo znamo izgovarjati, večina manj znanih besed pa dovoljuje več izgovorjav, ali pa je izgovorjava intuitivna glede na podobne, a bolj znane besede. Edinole slovarji kot so SSKJ vsebujejo naglasna znamenja; še v nobeni enciklopediji mi jih ni uspelo zaslediti. Pravzaprav se mi zdijo skrajno čudna! Ali menite, da so koristna? —Sinuhe 20:24, 27 avg 2004 (CEST)

Meni se zdijo koristna. Za Napoléona že nisem vedel, da se ga naglašuje na tretjem samoglasniku. --romanm (pogovor) 19:20, 28 avg 2004 (CEST)
V slovenscini se 'napoleon' (in tudi kot ime Napoleon) naglasuje na drugem zlogu: napóleon. Glede na Slovenski pravopis in SSKJ vsaj. Ampak morda je koristno vkljucevati naglasna znamenja v primerih, kjer je 'pravilen' naglas (ceprav je jezik tak, kot ga uporabljamo, ne tak, kot se ga predpisuje; deskriptivizem je dandanes precej bolj popularen kot preskriptivizem) nenavaden ali kontraintuitiven, ne pa pri znanih terminih, kot so, denimo, 'Črno morje', 'Republika Slovenija' ali pa 'hibridizacija'. —Sinuhe 19:49, 28 avg 2004 (CEST)
Kar nekaj vprašanj. Pa pojdimo po vrsti.
  • Glede na to, da v slovenščini ni pravila — za razliko od, recimo, poljščine (pa še tam verjetno pri tujkah odpove) — po katerem bi lahko vnaprej uganil naglasno mesto, se mi zdi označevanje naglasnih mest nasploh koristno. Prepričan sem namreč, da bi mi, če se lotiš, zlahka poiskal besedo, za katero sam ne bi vedel, kako jo naglasiti, da ne omenjam besed, ki imajo različno naglašene različen pomen (npr. bor).
  • Če se strinjamo glede tega, imamo še vedno več možnosti — lahko označimo vsa gesla, lahko se vsak pisec po lastni presoji odloči, katere besede spadajo med »znane« in »intuitivne« in katere ne, lahko pa ustanovimo poseben odbor, ki bo odločal o tem. Sam zagovarjam prvo možnost. Slabost druge je ta, da se vsakomur zdijo besede s svojega področja znane - astronomi recimo ne bodo imeli nobene težave pri gnomonu, biologi ne pri gineceju, zgodovinarji ne pri toponomastiki. Tretja možnost slabost opravlja, vendar nam daje več dela od prve.
  • Splošne enciklopedije nimam ta hip nobene pri roki, kratek sprehod med »sovicami« pa pokaže naslednje: »Matematika« (CZ 1990) ima označena vsa naglasna mesta, »Biologija« (CZ 1985) samo »neznana« (po moji oceni 20-25%), »Fizika« (CZ 1991) le izpeljanke iz tujih imen, »Računalništvo« (CZ 1991) pa nobenega. Morda naključno s tem precej dobro sovpada tudi moje mnenje o kakovosti leksikonov.
  • Naglas lastnih imen, kjer se slovenski izgovor ne ujema z izvornim, je navadno rešen z izgovorom v oglatih oklepajih (npr. Napoléon Bonaparte [napóleon bonapárte]).
  • Če je kot »prava izgovorjava« (nasproti imenom z naglasnimi znamenji) mišljen zapis s fonetičnimi znaki IPA, moram priznati, da jih ne uporabljam predvsem zato, ker jih s tipkovnice ne znam priklicati, nimam pa tudi veselja, da bi jih po enega prenašal iz tabele. V majhno uteho mi je pri tem tudi, da jih ljudje na splošno slabše poznajo, medtem ko naglasna znamenja praviloma poznajo, čeravno se strinjam, da je mogoče z njimi le približno posneti izgovorjavo.
--Peterlin 15:47, 2 sep 2004 (CEST)
Hvala za odgovor. Res je razlogov za vključevanje naglasnih znamenj mnogo; pravzaprav je morda glaven razlog, da mi niso všeč, ta, da so mi kratkomalo videti neortodoksni in, ne pretiravam, čudni. V mnogočem se mi zdi, da je "pravilen" naglas, kot ga podata SSKJ in tudi Slovenski pravopis, zastarel ali pa le redko upoštevan. Ravno 'bor' v smislu kemijskega (da ne govorimo o pridevniku 'kemijski'!) elementa je takšen primer: ne poznam nikogar, čeprav se pogosto gibam v krogih kemikov, ki bi besedo izgovarjal z ozkim o-jem. V mnogočem se bo naključnemu bralcu zdelo, da naglasno znamenje ne ustreza njegovemu dialektu. Kot rečeno, jezik je tak, kot ga govorimo mi sami, ne tak, kot se zazdi Toporišiču in njegovi muhavosti (primer: brez razloga spremenjen standarden naglas besede Ekvador). Tisti, katerih materni jezik je slovenski, bodo besede naglasili tako, kot se jim zdi naravno, česar nikakor ne bi smeli marginalizirati z nekim "višjim" standardom zbornega ali pogovornega knjižnega jezika, ki ga tako in tako nihče ne zna, kaj šele uporablja. Da neham govoričiti brez smisla v tem meandrirajočem odstavku ... res je sicer, da se lahko vsak posluži temu namenjenega slovarja, vendar pa je res tudi, da pravzaprav ni tehtnega razloga, zakaj tega ne bi specificirala tudi splošna enciklopedija, kot je Wikipedija.
Glede fonetičnega zapisa pa – ja, to jaz običajno uporabljam za zapis izgovorjave. Entitete HTML zanje tako in tako že poznam zaradi pogoste uporabe, zato mi ni potrebno gledati tabel. Obstaja še vedno možnost uporabe sistema X-SAMPA; le-tega pa žal pozna še mnogo manj ljudi kot abecedo IPA. —Sinuhe 21:09, 2 sep 2004 (CEST)
Naj uvodoma pripomnim, da se seveda ne čutim pristojnega, da bi Slovence poučeval o tem, kako naj kakšno besedo izgovarjajo, niti se nimam za pristaša preskriptivizma. Če tokrat pustim ob strani razprave o (ne)konsistentnosti slovenskega zapisa besed, pa se verjetno vseeno strinjamo, da dejstvo, da naglasnega mesta v pisani slovenščini praviloma ne označujemo, ne pomeni, da so vsa naglaševanja besede enako sprejemljiva. Niso. Za vse slovenske besede je moč pravilen — ali, če hočeš, »večinski« — naglas ugotoviti, in praviloma je takšen naglas en sam. Ocenjujem, da je nekaj sto, morda nekaj tisoč (k tej številki precej prispevajo števniki) besed takšnih, kjer sta mogoča naglasa dva, besede s tremi ali več mogočimi naglasi pa se ne spomnim nobene. Nadalje se mi ne zdi prednost, če leksikon (slovar, enciklopedija) pusti vprašanje naglasa nedorečeno, in vsakoletne izkušnje s študenti, ki začnejo jecljati, ko pridejo do Poiseuillovega zakona, utrjujejo moje mnenje o tem. Sam imam žal podobne težave z armenskimi imeni v sicer imenitnih Heretikovih člankih. Skratka, če strnem: nisem za to, da bi »izumljali« in »vsiljevali« nekakšno normo izgovora, sem pa za to, da izgovor ali izgovore zabeležimo z naglasnimi znamenji, pri čemer seveda kaže upoštevati narečne in druge posebnosti, kjer so relevantne (pri geslu Koper bi recimo kazalo omeniti, da ga večina Slovencev izgovarja kóper, domačini pa kôper. Brez pridržkov pa bi podprl zapis izgovora z znaki IPA, če se dogovorimo zanj, ker je natančnejši. Mislim pa, da bi kazalo bralstvo — in verjetno tudi večino nas — poprej nekoliko izobraziti na tem področju, recimo za začetek tako, da napišemo geslo Mednarodna fonetična abeceda (in IPA, ki naj kaže nanj) in v njem obdelamo tudi znake za glasove, ki jih uporablja slovenščina. Pri tem se lahko opremo na priročnik IPA, ki ima že obdelano slovenščino. --Peterlin 11:22, 3 sep 2004 (CEST)
Še moje mnenje. Če že pišemo izgovorjavo, je absolutno bolje to napisati dodatno v oklepaju kot se lotiti "obdelave" samega gesla (ponavadi prva, oddebeljena, beseda v članku). Uporabljena znamenja so namreč lahko sestavni del francoščine, češčine, madžarščine, poljščine itd., kjer nikakor ne določajo mesta naglasa, temveč le povedo, da se črko izgovori malo (ali pa zelo) drugače kot brez znamenja. Ko sem na en: videl članek o Czestochowi, sem se domislil, da bi tam tudi za slovenska imena posneli .ogg datoteke z izgovorjavo (zaenkrat je poskusni na angleški Ljubljani (klikni na zapis v IPA), moj glas in zelo osnovni soundblaster sta žal tako, tako), ker so IPA zame in za najmanj 80% uporabnikov zgolj neki hieroglifi. Glede armenščine so pa res problemi. Že uradno obstajata vzhodna in zahodna izgovorjava, poleg tega pa Armenci v tujih jezikih pogosto izgovarjajo imena, kot se jim zdi, da ustreza dotičnemu jeziku ali kot ga prvič slišijo od tebe... Za kaj več bo najbolje vprašati Aramgutang-a na en: (klikni angleški iwiki na kakšnem od mojih armenskih člankov, pa ga boš dobil), ki se je na enem mestu tudi razgovoril, da njegovo ime raje sliši "po naše" kot pravilno po armensko. Cela frka je pri Sanahinu, kjer nekateri izgovarjajo h, nekateri ne, letalskega konstruktorja Mikojana sem od njegovih sorodnikov slišal izgovarjati kot Artem, čeprav Aramgutang pravi,da je Artjom... --Heretik 11:52, 3 sep 2004 (CEST)
Po mojem bi kazalo ločiti gesla, ki so slovenske besede, pri katerih nas nobeno drugo naglasno znamenje razen slovenskega tako ali tako ne zanima, ter tuje (francoske, madžarske, češke) besede, ki kot doto prinesejo lastna naglasna znamenja. Pri teh — navadno gre za imena oseb ali zemljepisne pojme — seveda ni druge rešitve kot izgovor v oklepaju, npr. »Częstochowa [čenstohòva] (255.000 prebivalcev), mesto in romarski kraj v Poljska Šleziji...«. Če sta v armenščini v rabi vzhodno- in zahodnoarmenski naglas, zabeležimo oba. Glede na to, da po mojih izkušnjah obstaja o Armeniji v slovenščini razmeroma malo gradiva, se mi zdi to pomembnen prispevek Wikipedije. Zvočnim posnetkom izgovora sicer načeloma ne nasprotujem, se mi pa zdijo uporabnejši tam, kjer res nimamo druge izbire kot zvočnega posnetka (recimo posnetki ptičjega petja pri člankih o posameznih vrstah ptičev), medtem ko se mi zdi, da z naglasnimi znamenji opremljen slovenski izgovor tujih imen ponuja dovolj dober približek, da bi nas »domorodci« razumeli, zapis z znaki IPA pa za vse, ki ga znajo prebrati, ponuja zapis izgovora, identičen z domačimi govorci. --Peterlin 10:05, 9 sep 2004 (CEST)

Predlog novega teksta na strani Trenutne spremembe[uredi | uredi kodo]

SEDANJI TEKST

"Če bi radi, da Wikipedija uspe, je zelo pomembno, da ne dodajate snovi, ki je pridržana z drugimi avtorskimi pravicami. Zakonita obveza lahko v resnici škodi opravilu, zatorej ne počnite tega."

Malo smo se kolegi pogovorili med seboj in menimo, da bi ustrezal naslednji tekst:

PREDLOG ČISTOPISA

Ker bi vsi skupaj radi, da projekt Wilkipedija uspe, je zelo pomembno, da ne dodajate snovi, ki je obremenjena s pravicami tretjih (avtorske pravice, pravice razmnoževanja , ipd), ali je v nasprotju z zakoni ali drugimi prisilnimi predpisi. Zakoni imajo namreč moč, da nam projekt pokvarijo, zato prosimo, na Wilkipediji ne počnite nič, kar je v nasprotju z njimi.

romanm se strinja z menoj, naj ta tekst ostane tu v debati in če ne bo deležen prehudih kritik, naj ga nekdo od administratorjev čez en teden postavi na stran Trenutne spremembe--Janibraune 19:39, 1 sep 2004 (CEST)

Morda: Ker bi vsi skupaj radi, da projekt Wikipedija uspe, je zelo pomembno, da ne dodajate snovi, katere uporaba je omejena z avtorskimi pravicami drugih ali pa je v nasprotju z zakoni. Zakoni imajo namreč moč, da nam projekt pokvarijo, zato prosimo, da na Wikipediji ne počnete nič, kar je v nasprotju z njimi.
Meni se zdi novo besedilo razumljivejše in prijaznejše od prejšnjega, verjetno pa se spodobi, da prikima še Xjam, preden ga zamenjamo. --Peterlin 10:24, 3 sep 2004 (CEST)
Kimam, ja. Nadvse sem vesel že, da je tisto začetno ogrodje poslovenjenega vmesnika sploh (še) uporabno. Tudi to je ena lepa lastnost pogonov wiki, da se lahko vmesniški in informativni deli prilagajajo. Menim, da lahko tudi zelo uspešno. Občudujem tudi Romana, ki zelo skrbno razrešuje še tako drobne podrobnosti in pomaga pri splošnem razumevanju celotne zadeve in njenega smisla. In seveda tudi vseh drugih dejavnih uporabnikov. Da Igorju popravimo oceno, lahko začnemo: Vsi skupaj bi radi, da projekt Wikipedija uspe, in zato je zelo pomembno.. Vemo kakšne kaprice imajo učitelji slovenščine. Lahko bi (pravilno seveda) napisal spis brez ločil, in vprašanje kakšno oceno bi zanj dobil. --xJaM 12:15, 9 sep 2004 (CEST)
V šoli sem pri spisih vedno dobil slabšo oceno, če sem stavke začenjal s ker, če, in, ...--Igor 12:43, 3 sep 2004 (CEST)

Besedilo MediaWiki:Recentchangestext sem spremenil v Janijevo, z upoštevanimi Xjamovimi in Igorjevimi pripombami. --romanm (pogovor) 23:55, 17 sep 2004 (CEST)

več pomenov pri enem geslu[uredi | uredi kodo]

Še eno vprašanje: Kako najpravilneje označiš, da ima geslo več pomenov in potem razlagaš vsak pomen posebej: glej npr. geslo Polje??Janibraune 22:29, 31 avg 2004 (CEST)

Glej Wikipedija:Razločitev. --Peterlin 15:06, 2 sep 2004 (CEST)

Peterlinov članek v Monitorju[uredi | uredi kodo]

Primož je spisal dober članek v Monitorju na temo Wiki in verjetno to pomeni naval novih Wikarjev , ali ne? --AndrejJ 18:52, 2 sep 2004 (CEST)

Verjetno res. Nek njegov osnutek je sicer tule: http://www.lugos.si/~peterlin/besedila/wiki.html Sem ga pa prebral v Monitorju in mi je zelo všeč. Nisem vedel kako se je vse skupaj začelo. --romanm (pogovor) 22:58, 2 sep 2004 (CEST)

Ali ga je objavil pod GFDL? :)--Igor 20:53, 2 sep 2004 (CEST)

Uganili ste skriti namen članka — reklama za Wikipedijo. :) Glede pravice do objavljanja — ne vem sicer, ali sem za letos sploh že podpisal pogodbo z revijo (navadno se ni podpisovala pogodba za vsak članek posebej, ampak kar letna pavšalna pogodba), niti zdajle ne vem njene natančne dikcije. Praviloma revije zahtevajo zagotovilo, da članek ni bil že prej objavljen v drugi reviji (»first serial«). Smo pa na Lugosu imeli (ustni?) dogovor s predstavniki založnikov, po katerem smo na društveni spletni strani http://www.lugos.si/arhiv/prispevki/ objavljali članke o Linuxu, na kar se lahko sklicujemo. Pri tem smo na svoji strani spoštovali fair-play v tem smislu, da smo članke objavljali z nekaj zamude za revijo. V zgornjem primeru sem ta dogovor delno kršil, ker je bil (verjetno manj zanimiv) del članka za druge potrebe napisan in na spletni strani objavljen že prej. --Peterlin 10:15, 3 sep 2004 (CEST)
Kot kaže, ima članek že učinke, citiram Pogovor_k_sliki:France_Preseren_Jakac_1940.jpg:

Mal počas dela so pozabil v reviji monitor omenit! --AndrejJ 13:18, 10 sep 2004 (CEST)

Pripadniki narodov vs. državljani[uredi | uredi kodo]

Opazil sem, da je uporabnik z naslova 213.250.61.131 dodal preusmeritve za kup narodov na njihove matične države (glej npr. Kitajci, Srbi, Turki). Sam menim, da je bolje, da o narodih pišemo posebej, saj ga menda ni naroda, ki ne bi bil vsaj deloma razseljen po svetu, pa so njegovi pripadniki tudi naredili nekaj vidnega. Kaj menite? --romanm (pogovor) 23:07, 2 sep 2004 (CEST)

Se strinjam. Narod in država sta dve različni stvari. LP, --Klemen Kocjancic 07:25, 3 sep 2004 (CEST)

Tudi sam se pridružujem mnenju, da zahtevata narod in država ločeni gesli, kar je tudi že dosedanja praksa v Wikipediji (glej npr. Anglija/Angleži, Francija/Francozi, Hrvaška/Hrvati, Rusija/Rusi, Slovenija/Slovenci...). --Peterlin 11:30, 3 sep 2004 (CEST)

Hm, zakaj pa (recimo za nas na nek način) referenčna en:Wikipedija v glavnem ne ločuje zadev, oz. jih gladko preusmerja (ne vseh)!? --AndrejJ 13:38, 3 sep 2004 (CEST)

MMG, Slovenci navaja 50.000 avstrijskih slovencev, od katerih se jih 12.000 opredeljuje za Slovence?? --AndrejJ 13:51, 3 sep 2004 (CEST)

Pripadnost narodu je čisto subjektivna odločitev posameznika. Lep primer je Jugoslavija. Pred razcepom je bilo veliko ljudi, ki so se deklarirali kot Jugoslovani, po razcepu pa jih je ostalo celo malo. Zakaj? Vsi niso bili pobiti, ampak so se pač deklarirali kot nekaj drugega. Tako imamo lahko 50.000 ljudi v Avstriji, ki so slovenskega rodu (npr. 3-4 generacija, ki je že skoraj popolnoma avstrijsko socializirana), ampak se ne deklarirajo kot Slovenci, ampak kot Avstrijci. LP, --Klemen Kocjancic 15:01, 3 sep 2004 (CEST)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]


Pod lipo

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:Pod_lipo/Arhiv-2004-09-28&oldid=3361959«