Šentjernej

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Šentjernej
Sentjernej-Slovenia.jpg
Šentjernej se nahaja v Slovenija
Šentjernej
Šentjernej
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 45°50′19.98″N 15°20′10.48″E / 45.8388833°N 15.3362444°E / 45.8388833; 15.3362444Koordinati: 45°50′19.98″N 15°20′10.48″E / 45.8388833°N 15.3362444°E / 45.8388833; 15.3362444
DržavaZastava Slovenije Slovenija
Statistična regijaJugovzhodna Slovenija
Tradicionalna pokrajinaDolenjska
ObčinaŠentjernej
Površina
 • Skupno2,1 km2
Nadm. višina
198,8 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno1.441
 • Gostota690 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Šentjernej – Trško jedro
LegaObčina Šentjernej
RKD št.8636 (opis enote)[2]
Razglasitev NSLP16. avgust 1992

Šentjernej je gručasto naselje, središče istoimenske občine v jugovzhodni Sloveniji, ki stoji ob glavni cesti med Novim mestom in Kostanjevico na Krki na zahodnem delu Krške kotline.[3]

Pogled iz Drame proti Šentjerneju

Od druge polovice 20. stoletja se opazno urbanizira, do takrat pa je imel izrazito kmečki značaj.[3] V trškem jedru so ohranjene stavbe s kvalitetnimi fasadami iz 19. stoletja[2] in cerkev sv. Jerneja, prvič omenjena leta 1249. V njeni baročni dvorani so še vidni ostanki starejših cerkva.[4]

Glavne dejavnosti so nekoč bile poljedelstvo, vinogradništvo in živinoreja, znan je bil predvsem po konjereji, ki ostaja pomembna še danes. Odraža se tudi v tradiciji konjskih dirk. Hipodrom stoji južno od naselja, južno od njega je še zaselek Grbe. Pomembnejši tradicionalni dejavnosti sta še lončarstvo in sejmarstvo, ki pa sta večjidel že usahnili.[3]

Šentjernej intenzivneje raste od 1950. let, ko sta bila tu postavljena obrat tovarne Iskra in Mizarskega podjetja Podgorje. Je gospodarsko in kulturno središče širšega območja Podgorja. Poselitev se širi predvsem ob glavni cesti[3] in krakih, ki s križišča vodita proti Dobravi ter Šmarju.[2] V kraju je dve leti kot duhovnik služboval Primož Trubar, po katerem je poimenovan kulturni center, odprt leta 2009. V njem so poleg več dvoran za prireditve prostori različnih društev in podružnice Knjižnice Mirana Jarca Novo mesto.[5]

Sklici in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. 2,0 2,1 2,2 "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 8636". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 376. COBISS 36607233. ISBN 86-341-1141-5.
  4. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 2433". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  5. "Nocoj otvoritev KC Primoža Trubarja". Dolenjski list. 2009-08-19. Pridobljeno dne 2021-02-07.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]