Giz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Giz
ግዕዝ Gəʿəz
Rokopis Geneze v gizu iz 15. stoletja
Izgovarjavaɡɨʕɨz
Materni jezikEtiopija, Eritreja
IzumrlOcenjeno od 4. stoletja[1] do približno 10. stoletja.[2]
Ostaja v uporabi kot liturgični jezik.[3]
PisavaGiz pisava
Jezikovne oznake
ISO 639-2gez
ISO 639-3gez
Glottologgeez1241
Ta članek vsebuje zapis glasov v črkovni obliki po IPA. Brez ustrezne podpore za interpretacijo, lahko vidite vprašaje, okvirje ali druge simbole namesto Unicode znakov.

Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.

Beseda giz se uporablja tudi za abugido, pisavo, s katero zapisujejo jezik. Amharščina v Etiopiji in tigrajščina (tigrinjščina) v Eritreji in Etiopiji uporabljata spremenjeni obliki abugide giz. Tudi druge jezike na Rogu Afrike so nekdaj zapisovali v gizu. Na primer oromščino in somalščino, vendar so te jezike sčasoma začeli zapisovati v latiničnih pravopisih. Še posebej oromščino zaradi osovražene amharske administracije, podobno kot so to naredili v Turčiji z zapisovanjem turščine.

Giz (ali »etiopski jezik«) ima v Unicode strani U+1200 – U+137F (desetiško 4608–4991).

Zlogovni črkopis giz se je razvil iz semitskega zapisa in ta je najprej poznal le soglasnike. Soglasnikom so kasneje dodali še samoglasnike, kjer so vsakemu soglasniku dodali ustrezen samoglasnik. Amharščina, tigrajščina in akadščina (asirsko-babilonščina), ki je izumrla, pišejo od leve proti desni. V zelo starih napisih je za kratek čas moč opaziti, da so pisali bustrofedon - to je prvo vrstico kot je običajno, drugo pa od desne proti levi.

Tigrejščina naj bi bila najbližji jezik in neposredni potomec giza, tigrajščina in amharščina pa malo manj, predvsem zaradi pritiska muslimanov in selitev proti jugu.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Evans De Lacy O'Leary, 2000 "Comparative grammar of the semitic languages". Routledge. P 23.
  2. Gene Gragg 1997. "The Semitic Languages". Taylor & Francis. Robert Hetzron Ed. ISBN 0-415-05767-1.
  3. "No longer in popular use, Ge'ez has always remained the language of the Church", [CHA]
  • CHA Chain, M. Ethiopia transcribed by: Donahue M. in The Catholic Encyclopedia, Volume V. Published 1909. New York: Robert Appleton Company. Nihil Obstat, May 1, 1909. Remy Lafort, Censor. Imprimatur. + John M. Farley, Archbishop of New York


Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]