Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt kemijski elementi

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Nevtronij[uredi kodo]

Nevtronij, 0Nt
Nevtronij
IzgovarjavaIPA: [nɛʋˈtɾoːnii]
Videzbrezbarven (najbrž)
Masno število[1]
Nevtronij v periodnem sistemu
Nevtronij
Vodik Helij
Litij Berilij Bor (element) Ogljik Dušik Kisik Fluor Neon
Natrij Magnezij Aluminij Silicij Fosfor Žveplo Klor Argon
Kalij Kalcij Skandij Titan (element) Vanadij Krom Mangan Železo Kobalt Nikelj Baker Cink Galij Germanij Arzen Selen Brom Kripton
Rubidij Stroncij Itrij Cirkonij Niobij Molibden Tehnecij Rutenij Rodij Paladij Srebro Kadmij indij Kositer Antimon Telur Jod Ksenon
Cezij Barij Lantan Cerij Prazeodim Neodim Prometij Samarij Evropij Gadolinij Terbij Disprozij Holmij Erbij Tulij Iterbij Lutecij Hafnij Tantal (element) Volfram Renij Osmij Iridij Platina Zlato Živo srebro Talij Svinec Bizmut Polonij Astat Radon
Francij Radij Aktinij Torij Protaktinij Uran (element) Neptunij Plutonij Americij Kirij Berkelij Kalifornij Ajnštajnij Fermij Mendelevij Nobelij Lavrencij Raderfordij Dubnij Siborgij Borij Hasij Majtnerij Darmštatij Rentgenij Kopernicij Nihonij Flerovij Moskovij Livermorij Tenes Oganeson


Nt

He
– ← Nevtronijvodik
Vrstno število (Z)0
Skupinaskupina 18 (žlahtni plini)
Periodaperioda 0
Blok ker nima elektronov, se mu ne more določiti bloka
Razporeditev elektronov0
Razporeditev elektronov po lupini0
Fizikalne lastnosti
Barvabrezbarven (najbrž)
Faza snovi pri STPplin (najbrž)
Tališče/ °C (predvideno, da pod navadnim pritiskom ne more biti v trdnem agregatnem stanju)
Vrelišče~ −273,1 °C (predvidena)
Gostota (blizu s.t.)0,000045 g/cm3 (najbrž)
Lastnosti atoma
Oksidacijska stanja(0) predvideno
ElektronegativnostPaulingova lestvica: 0 (predvidena)
Ionizacijske energije
  • 1.: 0 kJ/mol (ni zmožen imeti elektronov)
Druge lastnosti
Pojavljanje v naraviiz razpada
Magnetna ureditevdiamagnetik[1]
Zgodovina
Poimenovanjepoimenovan po nevtronu
PredictionAndreas von Antropoff (1926)
Prva izolacijaJames Chadwick (1932)
PoimenovalAndreas von Antropoff (1926)
Najpomembnejši izotopi nevtronija
Izo­top Pogos­tost Razpolovni čas (t1/2) Razpadni način Pro­dukt
1Nt sled 610,1 s β 1H
β, γ 1H
2Nt sint. ~ 10 −22 s β? 2H?
Kategorija Kategorija: Nevtronij
prikaži · pogovor · uredi · zgodovina | reference

Članek o nevtroniju je v veliko jezikih (angleščina in nemščina sta izjemi), tudi v slovenščini, oblikovan na enak način kot ostali elementi in ima zato tudi svoje infopolje ter bo najbrž dobil tudi svoj članek o izotopih. Zato se mi zdi logično, da se naredi tudi predlogi {{infopolje nevtronij}} in {{infopolje izotopi nevtronija}} ter se ga doda tudi na predlogo {{Index to chemical element infoboxes}} ter ostale predloge, ki avtomatsko dodajajo ostale podatke v infopolji. Garygo golob (pogovor) 12:46, 10. februar 2021 (CET)

Ne vem kam bi ga lahko logično kam vrinil v periodni sistem elementov. Glede na zapisano: Do sedaj ni bilo objavljenega nobenega članka, ki bi predlagal ime novega bloka oz. uvrstitev nevtronija v že obstoječe bloke. --Pinky sl (pogovor) 19:34, 13. februar 2021 (CET)
@Garygo golob: .. nisem kemik, ampak vključevanje nevtronija v tabelo periodnega sistema ni primerno. Se mi zdi, da bi bili prvi, ki bi to storili. --Pinky sl (pogovor) 10:00, 14. februar 2021 (CET)
Se strinjam s Pinky. Standardni periodni sistemi elementov nevtronija ne vključujejo. Po mojem mnenju je najbolj smotrno, da se držimo preverjenih standardov.--Melaleuca alternifolia | pogovor 10:59, 14. februar 2021 (CET)
Jaz bi ustvaril infopolje za nevtronij, pod pogojem, da se ga ustvari tudi za devterij in tritij. V PSE jih pa res ne bi vključeval. --A09090091|(pogovor) 11:06, 14. februar 2021 (CET)
{{Infopolje nevtronij}}, je že ustvarjeno. --Pinky sl (pogovor) 11:14, 14. februar 2021 (CET)
Jaz tudi ne bi vključeval nevtronija v periodni sistem, vendar bi ga bilo najbrž smiselno vsaj omeneniti v članku o periodnem sistemu. V periodnih sistemih v infopoljih drugih elementov bi lahko dali nevtronij v oklepaje, tako kot je to narejeno za predvidene težje elemente na angleški Wikipediji. Menim, da bi morali infopolje obdržati, saj se kljub temu, da večina znanstvenikov nevtronija ne podpira, da večino podatkov drugih elementov (atomska masa, gostota, simbol, izotopi …) določiti tudi njemu in tako bralcu za dostop do teh podatkov ne bi bilo potrebno brati besedila. Nepoznavanje bloka se lahko obide s tem, da je infopolje v sivi barvi, ki to nakazuje. Tudi jaz nisem kemik ali jedrski fizik, vendar menim, da se še vedno večinoma obnaša kot element in bi zato prišlo infopolje še kako prav. Pri devteriju in tritiju in drugih člankih o izotopih se trenutno lahko doda podobni infopolji, še bolje pa bi bilo, če bi se ustvarilo infopolje, namenjeno le izotopom. Nevtronij ima infopolje tudi v drugih jezikih, na primer v španščini, ruščini in kitajščini.Garygo golob (pogovor) 15:32, 15. februar 2021 (CET)
Kar se tiče nevtronijevega infopolja, se mi zdi smiselno, da se ga pusti, ker ni odveč. Vse dokler so vsi podatki v njem referencirani z ustreznimi zanesljivimi viri. Res je sicer, da ga angleška vikipedija nima, je pa zato to infopolje vključeno v člankih nekaterih drugih jezikov (denimo španskem, simple english, poljskem...). Vključevanje v infopolja drugih elementov pa se mi ne zdi primerno, ker praksa za zdaj še ni dovolj razširjena. Pa tudi zanesljivih referenc, ki bi to podpirale, je premalo.--Melaleuca alternifolia | pogovor 15:59, 15. februar 2021 (CET)
moja dva centa O nevtroniju
Kemične lastnosti

Kemije brez elektromagnetne sile ni. Elektromagnetna sila deluje med protoni v jedru in elektroni okoli njega. Če ni protomov, ni elektronov in ni kemije. Nevtronij kakršnekoli sorte kemijskih lastnosti ne pozna, ne more poznati. Nevtronij, tudi ko bi obstajal ;), ne bi mogel biti kemični element.

Fizikalne lastnosti

O nevtroniju kot tekočini, trdni snovi etc, s temperaturo, gostoto etc je naporno razpravljati. Zelo od daleč bi bilo mogoče govoriti o oblaku nevtronov (kot recimo pri hladnih oblakih plazme, rubidija ipd). Do gluonov (tj kvantov močne sile) ipd je od tu še precej dolga pot. In nevtroni - puf! - pri tem pridno razpadajo. Nota bene: nevtrone lahko med seboj vežejo le močna sila, šibka sila in težnost.

Obstojnost Nx

Vprašanje ni, ali kaj takega lahko obstaja, temveč kako verjetno je. Gotovo lahko s Feynmannovimi diagrami ugotovi njih obstojnost. Ki je po občutku v mojem želodcu neskončno majhna. Če ni tako, bi morali kaj podobnega že videti na primer v CERNu.

nevtronske zvezde

V tem primeru lahko govorimo o Bose-Einstein kondenzatu mase par 10 sonc. Koliko nevtronov? Samo red velikosti: 10 x 1030kg x 1 N1 / 10-27 kg ==> 1058 1 N1. Kar bi bilo vredno razdelati, namesto kemičnih in fizikalnih lastnosti.

povzetek

članek je treba postriči, da ne nam ne bo v posmehVitosmo (pogovor) 15:48, 21. februar 2021 (CET)

Zaključek: Odstranila sem uporabo infopolja nevtronij v članku in ga vključila v pogovorno stran Nevtronija. Glej Pogovor:Nevtronij. --Pinky sl (pogovor) 19:13, 23. marec 2021 (CET)

  1. "ShieldSquare Captcha". hkvalidate.perfdrive.com. doi:10.1088/0953-8984/1/24/006/pdf. Pridobljeno dne 2021-01-13.