Uporabnik:Melaleuca alternifolia

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Melaleuca alternifolia
Bacill.jpg Ta uporabnik je biolog.
Tree of life.svg Uporabnik sodeluje pri WikiProjektu Taksonomija.
sl Uporabnik govori slovenščino kot materni jezik.
en-3 This user is able to contribute with an advanced level of English.
de-2 Dieser Benutzer hat fortgeschrittene Deutschkenntnisse.
Wikimedia Foundation To je uporabniška stran na Wikipediji.

Če ste našli to stran zunaj Wikipedije, ste na zrcalni strani (mirror site). Upoštevajte možnost, da je ta stran zastarela in da uporabnik, ki mu pripada ta stran, ni osebno povezan z nobeno drugo stranjo zunaj Wikipedije. Izvirna uporabniška stran se nahaja na https://sl.wikipedia.org/wiki/Uporabnik:Melaleuca_alternifolia.

O meni[uredi | uredi kodo]

Sem biolog. Poleg biologije se zanimam za medicino, veterinarsko medicino, paleontologijo in organsko kemijo ter sorodna področja. Na Wikipediji pišem članke omenjenih tematik, opravljam administratorske posege, spremljam seznam zadnjih sprememb in občasno uredim kak tuj članek (predvsem slovnično, slogovno in strokovno).

Moje delo[uredi | uredi kodo]

Ustvarjeni članki[uredi | uredi kodo]

| Hipoteza o Gaji | Avtotomija | Karcinizacija | Hidroponika | Parazitologija | Aerenhim | Etioplast | Ksilem | Floem | Sklerenhim | Centrosom | Kolenhim | LinkFA-star.pngZgodovina biologije | Mikrofilament | Rastlinska žila | Model tekočega mozaika | Endoderm | Sitasti element | LinkFA-star.pngEpiderm | Glikokaliks | Stržen (botanika) | Melanosom | Apoplast | Simplast | Meristem | Periderm | Akrosom | Pritlika | Plazmodezma | Dezmotubul | Šiška (botanika) | Vezikel | Apikalna dominanca | Aktivni transport | Osrednja lamela | Heterosporija | Bazalna lamina | Intermediarni filament | Rakava celica | Sarkomera | Celična adhezijska molekula | Dvojna oploditev | Hidrofilija | Ornitofilija | Zoofilija (botanika) | Cvetna formula | Cvetni diagram | Metageneza | Apomiksa | Stela (botanika) | Marmorna mačka | Zalivska mačka | Zlata mačka | Orjaška gozdna svinja | Miller–Ureyev poskus | Aravkarijevke | Simetrija (biologija) | Sfingolipid | Glicerofosfolipid | Triacilglicerol | Heterocista | Ginkovci | Dvodomnost | Hidrostatski skelet | Prečno progasta mišičnina | Cefalizacija | Lovorovke | Ovršni list | Koprofagija | Anaerob | Integument | Brst | Osmoregulacija | Toničnost | Radiata | Celica ovratničarka | Poliembrionija | Razmnoževalna strategija | Transdukcija | Zavrishiji | Botanični slovar | Steljka | Amiloplast | Studenčni jetrenjak | Plavajoči plavček | Travniška preslica | Briofiti | Rogovnjaki | Sporofit | Gametofit | Gametogamija | Škrobni test z jodovico | Molischev test | Bialov test | Salkowskijev test | Biuretski test | Barfoedov test | Virusno vektorsko cepivo | Ornitishiji | Zračna vreča | Reducirajoči sladkor | Presnova ogljikovih hidratov | Prave dvokaličnice | Rozide | Superrozide | Superasteride | Asteride | Ovulacija | Magnolidni kompleks | Žilnatost | Disaharid | Gozdni polž | Ketotifen | Transaminacija | Prežvekovalec | Ruminantia | Geometrijska izomerija | Gigantizem | Pegvisomant | Vazopresin | Kompsognat | Anatomska ravnina | Petov paradoks | Glioksilatni ciklus | Oligosaharid | Saharolipid | Poliketid | Apatozaver | Parafilija (psihiatrija) | Skupina za filogenijo kritosemenk | Zeleni bor | Rušje | Ameriški klek | Lawsonova pacipresa | Rdeči hrast | Sindrom belega nosu | Hitridiomikoza | Akatizija | Kovačnik | Ekshibicionizem | Voajerizem | LinkFA-star.pngPedofilija | Pasja pasma | Transvestizem | Froterizem | Bazalne kritosemenke | Mesangiospermae | Poganjek | Sivoglava priba | Octovec | Veliki šnavcer | Krionika | Ligand | Virus rjave grbančavosti plodov paradižnika | Neverjetni dr. Pol | Ontogenetski premik niše | Seksualni sadizem | Nenavadni kamnokreč | Skorjasti kamnokreč | Obsesivno–kompulzivna motnja | Drobnolistna grašica | Velecvetna grašica | Kosmata zlatica | Nacionalni inštitut za javno zdravje | Prolaps kravje maternice | Prolaps kravje nožnice | Ogrsko grabljišče | Seksualni mazohizem | Navadna ivanjščica | Seksualni fetišizem | Divja Slovenija | Puhasti zebrat | Izomerizacija | Kleptofarmakofagija | Elajoplast | Pravilo superpozicije | Aerosakulitis |

Drugi članki[uredi | uredi kodo]

Tukaj je seznam člankov, ki sicer niso bili ustvarjeni z moje strani, a sem jih našel v stanju škrbine in nato v njih prispeval največji del. Člankov, kjer sem opravljal zgolj manjše popravke, ne navajam.

| Rizosfera | Spinozaver | Nektar | Anemofilija | Entomofilija | Ribiška tigrasta mačka | Golosemenke | Evglenofiti | Celično dihanje | Glikoliza | Trn | Hipofiza | Ogljikov hidrat | LinkFA-star.pngLipid | Nefron | Dvokaličnice | Mednarodna kinološka zveza | Rebrinčevolistna hladnikija | Froelichov svišč | Soška smiljka | Fosil |

Ste vedeli[uredi | uredi kodo]

Did You Know Uporabnik je prispeval 19 podatkov, ki so bili predstavljeni na Wikipedijini Glavni strani v razdelku »Ste vedeli, da ...?«
Wikipedia
Vnosi so se glasili:
1. ... so nekoč mislili, da naj bi imel spinozaver na hrbtu namesto jadra veliko grbo maščobnega tkiva, ki bi delovala kot zaloga energije in izolacijska pregrada?
2. ... so mikrofilamenti (na sliki) v celicah dinamične strukture, ki se včasih povezujejo v snope ali mreže?
3. ... večina živali, ki spreminja svojo barvo, to počne s premikanjem in prerazporejanjem melanosomov znotraj celic?
4. ... periderm ščiti rastlino pred zunanjimi dejavniki, a hkrati prepušča vodo in pline, ki jih potrebujejo celice debla?
5. ... so sarkomere (na sliki) osnovne enote krčenja skeletne in srčne mišičnine?
6. ... so za ornitofilne rastline, ki jih oprašujejo ptiči, značilni barviti in cevasto oblikovani cvetovi?
7. ... je orjaška gozdna svinja iz Afrike največji predstavnik prašičev?
8. ... je cefalizacija vodila v razvoj izrazito razvitih možganov pri členonožcih, glavonožcih in vretenčarjih?
9. ... so celice ovratničarke spužev zelo podobne bičkarjem ovratničarjem, iz česar sklepajo o tesni sorodnosti živali in bičkarjev ovratničarjev?
10. ... je steljka telo nekaterih evkariontskih večceličarjev, ki še nima razvitih organov?
11. ... je trenutno na svetu v uporabi šest virusnih vektorskih cepiv, od tega štiri za covid-19?
12. ... so tako kot monosaharidi tudi disaharidi dobro topni v vodi?
13. ... je glioksilatni cikel pomembna presnovna pot v semenih višjih rastlin, kjer razgrajuje založna olja?
14. ... je rdeči hrast dobil ime po intenzivni obarvanosti listov jeseni (na sliki), zaradi katerih je priljubljen kot okrasno drevo?
15. ... se sodobne pasje pasme zanesljivo razlikujejo po genetskih značilnostih?
16. ... je »deblo« pri drevesih in grmovnicah le posebno ime za glavni poganjek, »veja« pa za stranskega?
17. ... laiki velecvetno grašico pogosto zamenjajo z nekaterimi drugimi grašicami ali celo travniškim grahorjem?
18. ... je proces izomerizacije ključen za nekatere biološke funkcije, kot je delovanje čutnic za vid?
19. ... so po pravilu superpozicije mlajše geološke plasti višje od starejših, a so možne tudi izjeme?

Priznanja[uredi | uredi kodo]

Morpho menelaus.png Čajevec, podeljujem ti priznanje za izjemnega novinca za zelo spodbuden začetek z biološkimi članki. Kar tako naprej. — Yerpo Ha? 08:22, 14. november 2020 (CET)

Uporabne povezave[uredi | uredi kodo]