Mesangiospermae

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mesangiospermae
Flower poster 2.jpg
Vrstna raznolikost klada Mesangiospermae
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Mesangiospermae
Skupine
Sinonimi
  • Osrednje kritosemenke

Mesangiospermae (slovenjeno tudi osrednje kritosemenke) je klad kritosemenk. Skupina predstavlja eno izmed dveh glavnih sekcij kritosemenk. Ime so avtorji postavili v skladu s smernicami sistema PhyloCode za filogenetsko nomenklaturo.[1] Obstaja okoli 350 000 vrst osrednjih kritosemenk.[2] V klad spada približno 99,95% vseh kritosemenk (torej zgolj okoli 175 vrst ne uvrščamo med osrednje kritosemenke[3]). Četudi je tak klad z enako postavitvijo obstajal že v sistemu APG III, takrat še ni imel svojega imena.[4]

Filogenija[uredi | uredi kodo]

Poleg osrednjih kritosemenk med kritosemenke sodijo tudi bazalne kritosemenke[5], ki združujejo tri redove (Amborellales, Nymphaeales-lokvanjevci in Austrobaileyales).[6] Bazalne kritosemenke, ki jih nekateri strokovnjaki po začetnicah vsebujočih redov imenujejo tudi skupina ANA[7], predstavljajo parafiletsko skupino.[8]

V Mesangiospermae spadajo naslednji kladi:[9]

Kladogram, ki prikazuje filogenetsko postavitev skupine Mesangiospermae v kladu kritosemenk (APG IV, 2016):[5]
kritosemenke

Amborellales




Nymphaeales




Austrobaileyales



Mesangiospermae


magnolide



Chloranthales





enokaličnice




Ceratophyllales



prave dvokaličnice









bazalne kritosemenke
osrednje kritosemenke

Opis[uredi | uredi kodo]

Monofiletskost osrednjih kritosemenk podpirajo številne molekularne filogenetske študije.[10] Ni poznane razločevalne značilnosti, ki bi bila prisotna pri vseh zrelih osrednjih kritosemenkah in je hkrati ne bi posedovala kakšna bazalna kritosemenka. Za razpoznavanje rastlin klada Mesangiospermae je potrebno spremljanje zgodnjih faz razvoja zarodka.[3][11] Semenska zasnova vsebuje megagametofit, poznan tudi pod imenom embrionalna vrečka, ki je bipolaren in vsebuje 8 celičnih jeder. Sekundarni endosperm je triploiden.[12][13]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Cantino, Philip D.; Doyle, James A.; Graham, Sean W.; Judd, Walter S.; Olmstead, Richard G.; Soltis, Douglas E.; Soltis, Pamela S.; Donoghue, Michael J. (2007). "Towards a phylogenetic nomenclature of Tracheophyta". Taxon. 56 (3): 822–846. doi:10.2307/25065865. JSTOR 25065865.
  2. Alan J. Paton, Neil Brummitt, Rafaël Govaerts, Kehan Harman, Sally Hinchcliffe, Bob Allkin, & Eimear Nic Lughadha (2008). "Towards Target 1 of the Global Strategy for Plant Conservation: a working list of all known plant species - progress and prospects". Taxon 57(2):602-611.
  3. 3,0 3,1 Peter F. Stevens (od 2001 naprej). Angiosperm Phylogeny Website V: Missouri Botanical Garden Website.
  4. Angiosperm Phylogeny Group (2009), "An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III", Botanical Journal of the Linnean Society, 161 (2): 105–121, doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x
  5. 5,0 5,1 "An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV". Botanical Journal of the Linnean Society. Vol. 181 no. 1. 2016-03-24. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.
  6. Thien, Leonard B.; Bernhardt, Peter; Devall, Margaret S.; Chen, Zhi-Duan; Luo, Yi-Bo; Fan, Jian-Hua; Yuan, Liang-Chen; Williams, Joseph H. (2009–01). "Pollination biology of basal angiosperms (ANITA grade)". American Journal of Botany. Vol. 96 no. 1. str. 166–182. doi:10.3732/ajb.0800016. ISSN 0002-9122. PMID 21628182.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  7. "Overview of Angiosperm Phylogeny | Digital Atlas of Ancient Life" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-06.
  8. "CLASS NYMPHAEOPSIDA (Brongniart 1843) & ANGIOSPERM ORIGINS". comenius.susqu.edu. Pridobljeno dne 2021-08-06.
  9. Zeng, Liping; Zhang, Qiang; Sun, Renran; Kong, Hongzhi; Zhang, Ning; Ma, Hong (2014-09-24). "Resolution of deep angiosperm phylogeny using conserved nuclear genes and estimates of early divergence times". Nature Communications. Vol. 5 no. 1. doi:10.1038/ncomms5956. ISSN 2041-1723.
  10. Douglas E. Soltis, Pamela S. Soltis, Peter K. Endress, and Mark W. Chase (2005). Phylogeny and Evolution of the Angiosperms. Sinauer: Sunderland, MA
  11. William E. Friedman and Kirsten C. Ryerson (2009). "Reconstructing the ancestral female gametophyte of angiosperms: Insights from Amborella and other ancient lineages of flowering plants". American Journal of Botany 96(1):129-143. DOI: 10.3732/ajb.0800311
  12. "Amborella - an overview | ScienceDirect Topics". www.sciencedirect.com. Pridobljeno dne 2021-08-06.
  13. "Chloranthales". www.mobot.org. Pridobljeno dne 2021-08-06.