Prave dvokaličnice

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prave dvokaličnice
Fosilni razpon: zgodnja kreda–recentno
Caltha palustris Zirkelsgraben.JPG
Navadna kalužnica (Caltha palustris)
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Kladi (Sistem APG IV)[1]

Prave dvokaličnice ali evdikote, ponekod tudi evdikotiledone in Eudicotidae, so klad (monofiletska skupina) kritosemenk, katerega pripadniki imajo ob kalitvi prisotna dva klična lista.[2] Prepoznavnost je skupina dobila, potem ko je bilo ugotovljeno, da tradicionalna delitev kritosemenk na enokaličnice in dvokaličnice ne daje dveh monofiletskih skupin, ampak so dvokaličnice parafiletska skupina.[3]

Tradicionalno nekateri avtorji prave dvokaličnice imenujejo tudi trikolpatne dvokaličnice ali nemagnolidne dvokaličnice. Te botanične izraze sta leta 1991 predstavila evolucijski biolog James A. Doyle in paleobotanik Carol L. Hotton, ki sta želela poudariti odcepitev trikolpatnih dvokaličnic od starejših in manj specializiranih skupin dvokaličnic.[4]

Številne dobro poznane rastline spadajo med prave dvokaličnice; na primer mnoga drevesa in kulturne rastline, ki se uporabljajo v prehrani. Nekatere pogoste in prepoznavne prave dvokaličnice so zlatica (Ranunculus), regrat (Taraxacum), jablana (Malus) in javor (Acer). Večina listnatih dreves prav tako spada med prave dvokaličnice, z izjemo nekaterih pripadnic magnolidnega kompleksa (magnolid) in dvokrpega ginka (Ginkgo biloba).[5]

Opis[uredi | uredi kodo]

Za prave dvokaličnice so značilne številne podobnosti, med pomembnejše pa spada predvsem trikolpatni pelod, za katerega je značilno, da ima na svoji površini tri zareze (tudi kolpe, kalilne odprtine[6]).[7][8]

Nedavni molekularni dokazi so potrdili, da so kritosemenke s trikolpatnimi pelodnimi zrni in značilnostmi dvokaličnic tesno evolucijsko sorodne. Med evdikote, ki jim v slovenščini pogosteje pravimo prave dvokaličnice, spada večina rastlin, ki so bile tradicionalno obravnavane kot dvokaličnice. Izraz prave dvokaličnice se nanaša na enega izmed dveh največjih kladov kritosemenk (vsebujoč več kot 70% vseh kritosemenk), medtem ko enokaličnice predstavljajo drug klad. Preostale kritosemenke so pripadniki magnolidnega kompleksa (magnolid) in bazalnih kritosemenk ali paleodikot (skupina ANITA/ANA).[9]

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Starejše ime za prave dvokaličnice je tudi trikolpate ali trikolpatne dvokaličnice, kar se nanaša na njihova pelodna zrna, ki imajo na zunanji ovojnici tri zarezice. Za vse pripadnike pravih dvokaličnic je značilen trikolpaten pelod ali druga oblika peloda, ki izvira iz tovrstnih pelodnih zrn. Nasprotno večina ostalih semenk (torej golosemenke, enokaličnice in bazalne kritosemenke) proizvaja monosulkatni pelod, za katerega je značilna ena podolgovata kalilna odprtina na polu (tako imenovan sulkus). Nekateri botaniki priporočajo uporabo imena trikolpatne dvokaličnice (trikolpate), ker se na tak način izognemo zamenjavi pravih dvokaličnic z dvokaličnicami, ki niso monofiletska skupina.[6][10][11]

Ime prave dvokaličnice se uporablja v vseh sistemih APG (od prve različice, sistema APG iz leta 1998, do četrte različice, sistema APG IV iz leta 2016). Nanaša se na klad oziroma monofiletsko skupino, ki vključuje večji delež nekdanjih dvokaličnic.[9]

Podkategorije[uredi | uredi kodo]

Prave dvokaličnice v skladu s sistemi APG delimo na dve večji skupini: bazalne prave dvokaličnice (bazalne evdikote) in osrednje prave dvokaličnice (osrednje evdikote).[12] Bazalne prave dvokaličnice je neformalno ime za parafiletsko skupino, medtem ko so osrednje prave dvokaličnice monofiletska skupina.[13] Študija iz leta 2010 je predlagala, da bi lahko osrednje prave dvokaličnice delili dalje na dva klada: Gunnerales in klad, imenovan Pentapetalae, kamor bi spadale preostale osrednje evdikote.[14]

Pentapetalae se deli na tri klade:[14][9]

Delitev pravih dvokaličnic je razvidna iz spodnjega kladograma:[15]


bazalne prave dvokaličnice

 (parafiletska skupina: Ranunculales oziroma zlatičevci, Proteales, Trochodendrales, Buxales oziroma pušpanovci)


osrednje prave dvokaličnice

Gunnerales


Pentapetalae

Dilleniales



superrozide

Saxifragales (kamnokrečevci)


rozide

Vitales (vinikovci)


prave rozide

fabide (8 redov)



malvide (8 redov)





superasteride

Santalales (lanikovci)




Berberidopsidales




Caryophyllales (klinčkovci)


asteride

Cornales (drenovci)




Ericales (vresovci)


prave asteride

kampanulide (7 redov)



lamide (8 redov)













Spodaj je podrobnejša delitev pravih dvokaličnic, ki temelji na sistemu APG IV in prikazuje vsak klad ter pripadajoče redove:[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV". Botanical Journal of the Linnean Society. Vol. 181 no. 1. 2016-03-24. str. 1–20. doi:10.1111/boj.12385. ISSN 0024-4074.
  2. "EUDICOTS". Basic Biology. Basic Biology 2020. Pridobljeno dne 6 July 2020.
  3. Stuessy, Tod F. (2010–06). "Paraphyly and the origin and classification of angiosperms". TAXON. Vol. 59 no. 3. str. 689–693. doi:10.1002/tax.593001. ISSN 0040-0262.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  4. Endress, Peter K. (2002). "Morphology and Angiosperm Systematics in the Molecular Era" (PDF). Botanical Review. Structural Botany in Systematics: A Symposium in Memory of William C. Dickison. 68 (4): 545–570. doi:10.1663/0006-8101(2002)068[0545:maasit]2.0.co;2. JSTOR 4354438.
  5. "ITIS Standard Report Page: Ginkgo biloba". www.itis.gov. Pridobljeno dne 2021-05-26.
  6. 6,0 6,1 "Botanični terminološki slovar". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno dne 2021-05-26.
  7. Furness, Carol A.; Rudall, Paula J. (March 2004). "Pollen aperture evolution – a crucial factor for eudicot success?". Trends in Plant Science (angleščina). 9 (3): 154–158. doi:10.1016/j.tplants.2004.01.001.
  8. Davis, Owen (1999). "Pollen Aperture Definitions". University of Arizona - Geosciences. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 2009-02-03. Pridobljeno dne 2009-02-16.
  9. 9,0 9,1 9,2 9,3 Angiosperm Phylogeny Group (2016). "An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG IV". Botanical Journal of the Linnean Society. 181 (1): 1–20. doi:10.1111/boj.12385.
  10. Judd, Walter S.; Olmstead, Richard G. (2004–10). "A survey of tricolpate (eudicot) phylogenetic relationships". American Journal of Botany. Vol. 91 no. 10. str. 1627–1644. doi:10.3732/ajb.91.10.1627. ISSN 0002-9122. PMID 21652313.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  11. Sporne, Kenneth R. (1972). "Some Observations on the Evolution of Pollen Types in Dicotyledons". New Phytologist. 71 (1): 181–5. doi:10.1111/j.1469-8137.1972.tb04826.x.
  12. Worberg, A; Quandt, D; Barniske, A-M; Löhne, C; Hilu, KW; Borsch, T (2007). "Phylogeny of basal eudicots: insights from non-coding and rapidly evolving DNA". Organisms, Diversity and Evolution. 7 (1): 55–77. doi:10.1016/j.ode.2006.08.001.
  13. Soltis, Douglas E.; Soltis, Pamela S.; Endress, Peter K.; Chase, Mark W. (2005). Phylogeny and Evolution of Angiosperms. Sunderland, MA: Sinauer Associates. ISBN 9780878938179.
  14. 14,0 14,1 Moore, Michael J.; Soltis, Pamela S.; Bell, Charles D.; Burleigh, J. Gordon; Soltis, Douglas E. (2010-03-09). "Phylogenetic analysis of 83 plastid genes further resolves the early diversification of eudicots". Proceedings of the National Academy of Sciences of the United States of America. Vol. 107 no. 10. str. 4623–4628. doi:10.1073/pnas.0907801107. ISSN 1091-6490. PMC 2842043. PMID 20176954.
  15. Temelji na:
    Stevens, P.F. (2001–2014). "Trees". Angiosperm Phylogeny Website. Pridobljeno dne 2014-11-17.
    Stevens, P.F. (2001–2016). "Eudicots". Angiosperm Phylogeny Website. Pridobljeno dne 2014-11-17.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]