Uporabnik:Melaleuca alternifolia/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aerosakulitis
Airsacs-bird.jpg
Zračne vreče navadne postovke (Falco tinnunculus): 1. cervikalna (vratna) zračna vreča, 2. klavikularna (ključnična) zračna vreča, 3. kranialna torakalna (prsna) zračna vreča, 4. kavdalna torakalna (prsna) zračna vreča, 5. abdominalna (trebušna) zračna vreča, 6. pljuča, 7. sapnik (traheja)
Specialnostveterinarska medicina
SimptomiOtekanje vratu, oteženo dihanje, kašljanje, izguba apetita in teže, solzne oči, izcedek iz nosu, letargija, neurejeno perje, zamašene nosnice, nepravilna rast pri mladih, manj izleženih jajc pri samicah
Običajni začetekMed 6 in 12 tedni starosti
VzrokiBakterijska, glivna ali virusna vnetna bolezen
Diferencialne diagnozeNahod, bronhitis, okužba z glisto vrste Syngamus trachea, kronična respiratorna bolezen
ZdravljenjeFarmakoterapija, simptomatsko zdravljenje
ZdravilaAntibiotiki
PogostostPogosto

Aerosakulitis[1] ali bolezen zračnih vreč,[2] pa tudi sindrom zračnih vreč in okužba (infekcija) zračnih vreč,[3] je pogosto vnetno stanje zračnih vreč pri ptičih,[2][4] ki ga povzroča mikrobna (večinoma bakterijska) okužba.[4] Bolezen ima večje število možnih povzročiteljev in je široko razširjena po svetu.[3]

Ker je bolezen močno nalezljiva, je še posebej nevarna za udomačene ptiče (perutnino), ki jih gojijo v velikih živilskih obratih.[2][3] Pojav aerosakulitisa v velikih gojenih jatah lahko pomeni ključno ekonomsko izgubo, kajti okužene ptiče je potrebno previdno pregledati in ob tem odstraniti vso okuženo tkivo, ki se ga ne sme uporabiti za človeško hrano. V hudih primerih okužbe se zavrže celotno ptico.[5]

Navadno bolezen prizadene mlajše ptiče, ki so stari med 6 in 12 tednov.[3] Značilnost aerosakulitisa je vneta sluznica (mukozna membrana) ptičjih zračnih vreč,[6] ki oteče in pordeči,[5] sami okuženi ptiči pa izkazujejo različne simptome, kot so na primer kašljanje, letargičnost, otekanje vratu, oteženo dihanje, izguba apetita in telesne teže ipd.[3][6]

Enak izraz se uporablja za bakterijsko okužbo in sledeče vnetje grlnih (laringealnih) zračnih vreč pri nečloveških prvakih.[7]

Pri ptičih[uredi | uredi kodo]

Anatomske osnove[uredi | uredi kodo]

Dihalni sistem ptičev se močno razlikuje od sistema, ki ga je moč najti pri sesalcih. Ptiči imajo relativno majhna pljuča, ki so toga in ne krčljiva kot pri sesalcih. Pljuča slednjih se namreč med dihalnim ciklom izmenično širijo in krčijo. Še ena pomembna razlika med dihalnima sistemoma je odsotnost tako imenovanih zračnih vreč pri sesalcih. Takšne strukture ptičem pomagajo pri nadziranju zračnega toka skozi dihalni sistem.[8] Ptiči nimajo trebušne prepone.[3]

Ptiči imajo tako imenovane zračne vreče, ki jim pomagajo pri reguliranju konstantnega toka zraka skozi dihalni sistem.
Rentgenska slika ptiča z vidnimi zračnimi vrečami.

Znaki in simptomi[uredi | uredi kodo]

Aerosakulitis je vnetno stanje,[2] ki se pojavi kot posledica okužbe zračnih vreč z različnimi vrstami mikrobov, predvsem bakterij.[4] Bolezen spominja na sesalčji bronhitis in pljučnico, četudi so tukaj prizadeti drugi deli dihalnega sistema.[3]

V redkih primerih aerosakulitis ne izkaže simptomov (je asimptomatski).[9] Okuženi ptiči navadno izgledajo bolno; spodnji del njihovega vratu lahko oteče, živali pa težko dihajo.[6] Ptiči pogosto kašljajo, imajo okrnjen apetit in izgubijo telesno težo, vidni so izcedek iz nosu in zamašene nosnice (nahod), perje je razmršeno, oči so solzne, ptice so letargične.[3][10] Okužene samice ležejo manj jajc, medtem ko lahko mladiči izkazujejo nepravilnosti rasti.[3]

Pri obdukciji je razvidna zamašenost zračnih vreč, grla in nosnic.[3] Zračne vreče pordečijo, zatečejo in izločajo veliko tekočine.[5]

Vzrok[uredi | uredi kodo]

Vzrok aerosakulitisa je bakterijska okužba zračnih vreč.[3] Med pogoste povzročitelje spadajo vrste, kot so patogena Escherichia coli, Mycoplasma gallisepticum (MG), Mycoplasma synoviae (MS), Mycoplasma meleagridis (MM),[6] Ornithobacterium rhinotracheale (ORT) in Bordetella avium.[11][12] Aerosakulitis lahko povzročijo tudi drugi mikrobi (glive in v redkih primerih celo virusi).[4] Le redko je stanje posledica neustreznega cepiva ali načina cepljenja.[3][13]

Bolezen je močno nalezljiva med ptiči, a je sama raven kužnosti odvisna od povzročitelja. Določene bakterijske vrste (sploh E. coli), ki pri ptičih povzročijo aerosakulitis, se lahko prenesejo na ljudi. V nekaterih primerih je bolezen latentna, kar pomeni, da bakterije v preživelih ptičih ostanejo v stanju dormance in se kasneje prenesejo na še ne okužene osebke.[3]

Diagnoza in zdravljenje[uredi | uredi kodo]

Potrebno je opazovati tipične simptome.[3] Bolezen je moč diagnosticirati tudi s pomočjo radiografije[14] in endoskopije.[9] Po natančnem opazovanju (denimo biopsiji zračnih vreč) veterinarji navadno predpišejo antibiotike, ki ustrezajo ugotovljenemu povzročitelju. Pomembno je tudi, da se diagnosticira morebitne dodatne (komorbidne) bolezni.[3] Ognojke (abscese) in granulome se lahko odstrani kirurško.[9]

Pojav aerosakulitisa na velikih perutninskih farmah pogosto pomeni izgube zasluška.

Za preprečevanje pojava aerosakulitisa je potrebno perutnino gojiti v suhih in toplih (ne prehladnih in ne prevročih) pogojih, z ustrezno sanitacijo, dostopom do čiste pitne vode in svežim zrakom (prezračevanjem).[3][6]

Prognoza[uredi | uredi kodo]

Prognoza je navadno dobra, pri čemer obolele ptice nekaj časa doživljajo zmerne bolečine.[15][16] Po nekaterih podatkih okreva 2/3 obolelih ptičev, ki nekaj časa izkazujejo značilne simptome. Hitra in pravilna skrb zviša možnost preživetja.[3] Pri določenih osebkih se pojavi bolezensko puljenje perja.[15][16]

Diferencialna diagnoza[uredi | uredi kodo]

Nekatere druge bolezni, ki prizadenejo ptičji respiratorni sistem in imajo podobne znake, so nahod (rinitis), bronhitis, okužba sapnika z glisto vrste Syngamus trachea in kronična respiratorna bolezen.[3] Med druge bolezni, povezane s pojavom aerosakulitisa, spadajo tudi ptičja klamidioza, atipična kokošja kuga (bolezen Newcastle), aspergiloza in ornitobakterioza.[4]

Pri prvakih[uredi | uredi kodo]

Bolezen in patologija[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz grlnih (laringealnih) zračnih vreč pri človečnjakih. Ljudje nimajo takšnih struktur.

Občasno se izraz aerosakulitis uporablja za bakterijsko okužbo grlnih (laringealnih) zračnih vreč sesalcev, navadno prvakov.[7][17] Tak aerosakulitis lahko vodi v razne kronične bolezni dihalnega sistema.[7] Okužene zračne vreče se podebelijo. Pod mikroskopom je moč videti hiperplazijo ali hipertrofijo epitelijev, nekrozo celic, fibrozo in pojav bakterijskih kolonij. Med tipične simptome sodijo halitoza (slab zadah), kašljanje, rinoreja (izcedek iz nosu), depresija, anoreksija in izguba telesne teže.[17]

Anatomija in vloga[uredi | uredi kodo]

Poudariti je treba, da grlne (laringealne) zračne vreče niso sopomenka za pljučne mešičke (alveole, ki se jim včasih reče tudi zračne vreče/vrečke).[18] Slednji predstavljajo zaključek sapničic (bronhiol) in služijo kot mesto izmenjavanja plinov med pljuči in krvjo.[19] Okužena pljuča in vneto pljučno tkivo (vključno s pljučnimi mešički) sta znaka pljučnice in ne aerosakulitisa.[20]

Pri prvakih se grlne zračne vreče pojavljajo pri nekaterih človečnjakih, medtem ko so odsotne pri ljudeh in manjših vrstah gibonov. Te strukture naj bi bile koristne za proizvajanje hitrih in podaljšanih sekvenc klicev. Takšno vedenje namreč potencialno vodi v hiperventilacijo, medtem ko posedovanje zračnih vreč omogoči vnovično dihanje prej izdihanega zraka.[18]

Raziskovalci menijo, da je odsotnost teh zračnih vreč pri ljudeh posledica človeške sposobnosti prilagajanja dihalnih vzorcev med govorom in posledičnega zniževanja možnosti pojava hiperventilacije. Odsotnost zračnih vreč pri ljudeh naj bi predstavljala novo lastnost.[18]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Larrat, Sylvain; Locke, Sean; Dallaire, André D.; Fitzgerald, Guy; Marcogliese, David J.; Lair, Stéphane (2012). "Fatal aerosacculitis and pneumonia associated with Eucoleus sp. (nematoda: capillaridae) in the lungs of a Peregrine Falcon (Falco peregrinus)". Journal of Wildlife Diseases. 48 (3): 832–834. doi:10.7589/0090-3558-48.3.832. ISSN 1943-3700. PMID 22740560.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 "Definition of AIR-SAC DISEASE". www.merriam-webster.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-09-19.
  3. 3,00 3,01 3,02 3,03 3,04 3,05 3,06 3,07 3,08 3,09 3,10 3,11 3,12 3,13 3,14 3,15 3,16 3,17 "All about Airsacculitis disease". My Pet Chicken. Pridobljeno dne 2021-09-19.
  4. 4,0 4,1 4,2 4,3 4,4 LLC, AnimalDVM. "Airsacculitis in Chickens". PoultryDVM (angleščina). Pridobljeno dne 2021-09-19.
  5. 5,0 5,1 5,2 Compliance Guideline for Training Establishment Carcass Sorters in the New Poultry Inspection System (NPIS) Food Safety and Inspection Service U.S. Department of Agriculture (September 2014). Retrieved 19. September 2021.
  6. 6,0 6,1 6,2 6,3 6,4 "Airsacculitis". www.zoetisus.com. Pridobljeno dne 2021-09-19.
  7. 7,0 7,1 7,2 Cullin, Cassandra O.; Colgin, Lois M. A.; Lewis, Anne D. (2017). "Air sacculitis in three rhesus macaques (Macaca mulatta) and one Japanese macaque (M. fuscata)". Journal of Medical Primatology. 46 (2): 48–50. doi:10.1111/jmp.12257. ISSN 1600-0684. PMC 5361575. PMID 28224653.
  8. Campbell, Neil A. (1990). Biology (2nd. izd.). Redwood City, Calif.: Benjamin/Cummings Pub. Co. ISBN 0-8053-1800-3. OCLC 20352649.
  9. 9,0 9,1 9,2 Redrobe, Sharon (2015-03-30). "Treatment of Respiratory Disease in Birds". VIN.com.
  10. "How to control airsacculitis in broilers". Farmers Weekly (angleščina). 2014-03-12. Pridobljeno dne 2021-09-19.
  11. El-Sukhon, Saeb N.; Musa, Asad; Al-Attar, Majed (2002). "Studies on the Bacterial Etiology of Airsacculitis of Broilers in Northern and Middle Jordan with Special Reference to Escherichia coli, Ornithobacterium rhinotracheale, and Bordetella avium". Avian Diseases. 46 (3): 605–612. ISSN 0005-2086.
  12. "EPIDEMIOLOGICAL STUDIES ON BACTERIOLOGICAL ASPECTS OF AIR SACCULITIS IN CHICKENS". Assiut Veterinary Medical Journal. 54 (118): 1–17. 2008-07-15. doi:10.21608/avmj.2008.175966. ISSN 2314-5226.
  13. "Chapter 4 - Airsacculitis | Animal & Food Sciences". afs.ca.uky.edu. Pridobljeno dne 2021-09-19.
  14. Burr, Elisha W. (1986). "Respiratory Diseases in Parrots". AFA Watchbird (angleščina). 13 (1): 50–56.
  15. 15,0 15,1 Forbes NA & Altman RB (1998) Self-Assessment Colour Review Avian Medicine Manson Publishing Ltd
  16. 16,0 16,1 Stanford, M (2009) Respiratory Disease in Birds Royal Veterinary College Integrated Course RVC
  17. 17,0 17,1 Kumar, Shyamesh; Fox, Benjamin; Owston, Michael; Hubbard, Gene B.; Dick, Edward J. (2012). "Pathology of spontaneous air sacculitis in 37 baboons and seven chimpanzees and a brief review of the literature". Journal of Medical Primatology. 41 (4): 266–277. doi:10.1111/j.1600-0684.2012.00547.x. ISSN 1600-0684. PMC 3402580. PMID 22765381.
  18. 18,0 18,1 18,2 Hewitt, Gwen; MacLarnon, Ann; Jones, Kate E. (2002). "The functions of laryngeal air sacs in primates: a new hypothesis". Folia Primatologica; International Journal of Primatology. 73 (2–3): 70–94. doi:10.1159/000064786. ISSN 0015-5713. PMID 12207055.
  19. "Alveoli". www.cancer.gov (angleščina). 2011-02-02. Pridobljeno dne 2021-09-19.
  20. "Definition of PNEUMONIA". www.merriam-webster.com (angleščina). Pridobljeno dne 2021-09-19.