Uporabnik:Melaleuca alternifolia/peskovnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Bazalna lamina, slikana s presevnim elektronskim mikroskopom. V njeni neposredni bližini se nahaja celična membrana.

Bazalna lamina je tanka prožna plast različnih molekul in makromolekul medceličnine (tudi zunajceličnega matriksa), ki se nahaja pod celicami krovnega tkiva (oziroma epiteliji) in v neposredni okolici posamičnih Schwannovih celic, mišičnih celic in celic maščobnih tkiv, pa tudi med dvema slojema celic v ledvičnih glomerulih. Zanjo je značilno, da epitelije in različne skupine celic ločuje od vezivnih tkiv. Nastaja kot neposredna posledica delovanja celic, ki se kasneje nanjo tudi pričvrstijo.[1][2] Bazalna lamina je eden izmed dveh slojev tako imenovane bazalne membrane, ki jo gradi tudi retikularna lamina.[2]

Vloga[uredi | uredi kodo]

Bazalno lamino je mogoče najti tudi v ledvičnih glomerulih, kjer se nahaja med dvema plastema in skrbi za filtracijo krvi ter onemogoča prehajanje makromolekul iz krvi v seč.

Predstavlja približno od 40 do 120 nanometrov debel sloj, katerega bistvena naloga je omejevanje različnih skupin celic od bližnjega vezivnega tkiva. Med bolj pomembne vloge bazalne lamine spadajo tudi uravnavana filtracija krvi v glomerulih ledvic, kjer preprečuje vstop makromolekulam v seč, nadzorovanje celične rasti in razmnoževanja (tudi proliferacije), reguliranje procesov celične diferenciacije in celičnega metabolizma, vplivanje na polarnost posamičnih celic in njihovih delov ter organizacija beljakovin sosednjih membran. Hkrati deluje tudi kot plast, preko katere celice migrirajo, kar je še posebej bistveno pri poškodbah, saj bazalna lamina omogoči hitrejše prehajanje celic po njeni površini. Obenem deluje kot zapora, ki nekaterim celičnim tipom onemogoča gibanje (na primer fibroblastom, celicam vezivnega tkiva, iz veziva v epitelije), četudi nekatere celice posedujejo encime, s katerimi lahko bazalno lamino razgradijo in zatem prodrejo skoznjo. Slednje je značilno za rakave celice, ki si na tak način utirajo pot v okoliška tkiva in se razširjajo. Ugotovljeno je bilo, da bazalna lamina močno vpliva na obnavljanje sinaps, ker se nahaja med membranama presinaptične ter postsinaptične celice (najpogosteje med mišičnimi in živčnimi celicami).[1]

Zgradba[uredi | uredi kodo]

Bazalna lamina sestoji iz mnogih različnih molekul variabilnih kemijskih lastnosti, pri čemer imajo večjo prepoznavnost fibrilarna beljakovina kolagen (predvsem kolagen tipa IV), več glikoproteinov (denimo nidogen in laminin) ter proteoglikani (kot je heparin sulfatni proteoglikan perlekan). Omenjene molekule med seboj tvorijo številne povezave, ki predstavljajo osnovno mrežasto strukturo bazalne lamine, na katero se zatem pripenjajo še druge molekule. Na njeno zgradbo močno vplivajo razni proteolitični encimi (na primer metaloproteaze in serinske proteaze), ki katalizirajo razgradnjo njenih posamičnih delov.[1]

Bazalna lamina in bolezni[uredi | uredi kodo]

Običajno odebelitev bazalne lamine vodi v različne bolezni, ki se lahko pojavljajo v več tkivih (pljučnem epiteliju, žilah, koži in drugih). Bolj poznana je odebelitev bazalne lamine v ledvičnih glomerulih, ki se pojavlja pri nekaterih tipih nefritisa, kot je razmeroma redka bolezen Alportov sindrom, pri katerem težave povzroča fibrilarna beljakovina kolagen tipa IV, ki ni oblikovan v pravilno strukturo.[1] Ta sindrom prepoznamo po okvarah ledvic in progresivno senzorinevralno gluhostjo, občasno pa se pojavljajo tudi težave z vidom.[3] Podoben pojav, na katerega prav tako vpliva povečana bazalna lamina ledvičnih glomerulov, je bolezensko stanje diabetes mellitus (bolje poznano pod imenom sladkorna bolezen), za katero je značilna predvsem hiperglikemija (zvišana raven sladkorja v krvi).[1] Na celotno bazalno membrano (sestavljeno iz bazalne lamine in retikularne lamine) ima velik vpliv Goodpasturov sindrom, pri katerem se pojavljajo težave s pljuči, hiter glomerulonefritis in hemoptize (izkašljevanje krvi iz dihal). Človeški organizem ustvarja protitelesa proti bazalnim membranam v ledvičnih glomerulih in pljučnim mešičkom.[4][3]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Jezernik, Kristijan.; Sterle, Maksimiljan.; Omerzel Vujić, Erika.; Lampe Kajtna, Mojca. (2012). Celična biologija : učbenik za študente Medicinske fakultete (1. izd., 1. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 978-961-02-0286-8. OCLC 821110606.
  2. 2,0 2,1 "Termania - Slovenski medicinski slovar - membrána". www.termania.net. Pridobljeno dne 2021-01-16.
  3. 3,0 3,1 "Termania - Slovenski medicinski slovar - sindróm". www.termania.net. Pridobljeno dne 2021-01-16.
  4. Janeway, Charles. (2001). Immunobiology 5 : the immune system in health and disease (5th ed izd.). New York: Garland Pub. ISBN 978-0-8153-3642-6. OCLC 45708106.CS1 vzdrževanje: Dodano besedilo (link)