Ovršni list

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Prikaz ovršnih listov, kamor uvrščamo različne tipe listov, ki se nahajajo v cvetni regiji in opravljajo različne vloge.

Ovršni list je rastlinski list, ki se nahaja v cvetnem predelu stebla (poganjka).[1] Med tovrstne liste spadajo vsi tisti preobraženi listi, ki se nahajajo v cvetni (reproduktivni) regiji, se nahajajo nad zelenimi listi, so del socvetja (stebelnega predela, kjer je skupaj več cvetov[1]) ali so nameščeni pod posamičnim cvetom.[2][3] Iz zalistja ovršnih listov običajno izraščajo cvetovi ali pri nekaterih vrstah celo socvetja.[1]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Občasno je ovršne liste težko ločiti od tipičnih zelenih listov, ki jih je na rastlini navadno precej več.[2] Najlažje je ovršne liste prepoznati po njihovi velikosti (pogosto so manjši od zelenih listov), mestu namestitve (v gornjem delu stebla, postavljeni v neposredno bližino cvetov in nad zelenimi listi), barvi in razmeroma manj zapleteni zgradbi.[1][2] Določanje ovršnih listov je težje tudi zaradi njihove raznolike zgradbe in mnogih vlog, ki jih ti listi lahko opravljajo.[2][3]

Tipi ovršnih listov[uredi | uredi kodo]

Ločimo več različnih tipov ovršnih listov, ki se jih razvršča glede na njihovo funkcijo v cvetni regiji: krovni list (tudi brakteja), predlist (tudi brakteola), ogrinjalni list, ogrinjalno pleve (pri travah), krovno pleve (pri travah, nebinovkah in ščetičevkah), krovne ščetine (pri nebinovkah in ščetičevkah), krovne luske (sestavni del storža golosemenk in mačičastih socvetij topolov ter vrb), krovni list (v plodovih navadnega gabra), tulec ali spata (barvit list, ki pri kačnikovkah, družina Araceae, in palmah, družina Arecaceae, obkroža ter podpira socvetje[1], služi pa tudi privabljanju opraševalcev[3]), mošnjiček (pri šaših, rod Carex, tak list je blede do skoraj prozorne barve in služi zaščiti plodu ali plodnice, okoli katerih se ovija). Iz morfološkega in funkcionalnega vidika med ovršne liste prištevamo tudi cvetne liste (venčne in čašne liste pri rastlinah z dvojnim cvetnim odevalom).[2] Ovršni listi lahko imajo razširjevalno funkcijo, kot denimo v krilca preobraženi ovršni listi pri lipah.[3]

Dobro poznana okrasna rastlina, božična zvezda (Euphorbia pulcherrima), ima intenzivno rdeče obarvane ovršne liste, ki se jih zlahka zamenja z venčnimi. Spada med mlečkovke (Euphorbiaceae).

Predlisti[uredi | uredi kodo]

Med predliste ali brakteole štejemo vse tiste liste, ki zasedajo prvo (pri enokaličnicah) ali drugo (pri dvokaličnicah) mesto na stranskem izrastku stebla (stranskega poganjka), najdemo pa jih tudi na stranskih izrastkih socvetij[2] in pecljih cvetov[1]. Predlisti so zeleno obarvani[2], nastopajo sami ali v paru[1] in se običajno po videzu razlikujejo od listov, nameščenih na nadaljnjih mestih.[2]

Krovni listi[uredi | uredi kodo]

Krovni listi ali brakteje so definirani kot podporni listi posamičnih rastlinskih cvetov (iz njihovega zalistja raste en cvet[1]).[2]

Podporni listi[uredi | uredi kodo]

Izraz podporni list je splošni termin, ki se uporablja za vse tiste liste, katerih zalistje predstavlja osnovo za razvoj stranskega poganjka, ki je lahko tako navadni vegetativni poganjek kot tudi cvet ali socvetje.[1][2] Zatorej med podporne liste sodijo tako nekateri zeleni listi kot tudi delež ovršnih listov.[2]

Ogrinjalni listi[uredi | uredi kodo]

Ogrinjalni listi so vsi tisti ovršni listi, ki so del kakšnega socvetja. Sem sodijo ogrinjalni listi (tako imenovana ogrinjala ali ogrinjalca) kobula kobulnic (družina Apiaceae), ovojkovi listi v koških (tip enostavnega grozdastega socvetja[1]) nebinovk in ciatij (posebni tip cimoznega socvetja[1]) mlečkovk. Manj pogosto so ogrinjalni listi oviti okoli posamičnih cvetov. Tovrstni ogrinjalni listi lahko obkrožajo ves cvet (vključno s čašnimi listi, ki tvorijo čašo) – gre za tako imenovano zunanjo čašo, ki je značilna za grintavec (Scabiosa) in slezenovec (Malva).[2]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 "Botanični terminološki slovar". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno dne 2021-03-21.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 2,10 2,11 Boštjan., Martinčič, Andrej. Wraber, Tone. Jogan, Nejc. Podobnik, Andrej. Ravnik, Vlado, 1924- Turk, Boris, 1963- Vreš, Branko. Frajman, Božo. Strgulc-Krajšek, Simona. Trčak, Branka, 1974- Bačič, Tinka. Fischer, Manfred A. Eler, Klemen. Surina, (2007). Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije. ISBN 978-961-251-026-8. OCLC 449253358.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Krajnčič, Božidar (2001). Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo (3., izpopolnjena izd izd.). Maribor: Fakulteta za kmetijstvo. ISBN 961-6317-06-7. OCLC 444656317.