Mednarodna kinološka zveza

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Mednarodna kinološka zveza
Fédération cynologique internationale
FCI logo.svg
OkrajšavaFCI
SloganZa pse po svetu (For Dogs Worldwide).
Nastanek1911
TipZdruženje kinoloških društev
Pravni statusAktivna
Kraj
Regija delovanja
Mednarodna
Uradni jezik
Francosko, angleško, nemško, špansko
Spletna stranhttp://www.fci.be/

Mednarodna kinološka zveza, s tujim izrazom Fédération Cynologique Internationale in s kratico FCI, je svetovna organizacija, ki združuje vrsto nacionalnih kinoloških zvez[1] in ima svoj sedež v Belgiji, v mestu Thuin.[2] FCI se deli na tri večje zveze (Evropo, Amerike in Karibe ter Azijo, Afriko in Oceanijo) in vključuje 99 držav članic (s po eno organizacijo na državo).[1] Med članicami Mednarodne kinološke zveze je tudi slovenska Kinološka zveza Slovenije.[3]

FCI kot svoj cilj dojema vzpodbujanje in zaščito kinologije ter čistopasemskosti.[4] Trenutno Mednarodna kinološka zveza priznava 354 pasem, od katerih je vsaka v lasti specifične države. Slednja je zadolžena za vzpostavitev pisnih pasemskih standardov, ki jih nato uporabljajo kinološki sodniki na pasjih razstavah, organiziranih s strani FCI, smernic pa se držijo tudi rejci čistokrvnih psov z rodovnikom.[1]

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Mednarodna kinološka zveza je bila ustanovljena 22. maja leta 1911, ko so se med seboj povezale kinološke organizacije njenih ustanovnih članic: Nemčija (Kartell für das Deutsche Hundewesen in Die Delegierten-Commission), Avstrija (Osterreichischer Kynologenverband), Belgija (Société Royale Saint-Hubert), Francija (Société Centrale Canine de France) in Nizozemska (Raad van Beheer op Kynologisch Gebied in Nederland). Zveza je leta 1921 razpadla zaradi prve svetovne vojne, a sta jo čez čas kinološki zvezi Belgije (Société Royale Saint-Hubert) in Francije (Société Centrale Canine de France) znova vzpostavili.[4]

Klasifikacija po FCI[uredi | uredi kodo]

Mednarodna kinološka zveza (FCI) pasme psov uvršča v deset različnih skupin, ki so definirane na podlagi izgleda, značaja in uporabnosti psov. Nadalje se posamezne skupine deli na sekcije, ki združujejo podobne pasme. Vsaki priznani pasmi pripada svoja številka. FCI prepoznava naslednje skupine:[5][6]

Ovčarski in pastirski psi[uredi | uredi kodo]

V 1. skupino spadajo večinoma srednje veliki do veliki delovni psi, ki so bili v preteklosti značilni predvsem za živinorejce. Tem psom je bila naložena skrb za gojene živali (navadno ovce). Pastirski in ovčarski psi so skrbeli za zaščito živine pred plenilci iz divjine in usmerjali rejene živali na pašne površine ter na tak način preprečevali neželeno tavanje ovac. Pse prve skupine poleg velikosti odlikujeta hitrost in vzdržljivost, ki sta v preteklosti igrali ključno vlogo pri tem, da so psi zmogli svoje delo opravljati dlje časa in jih živina ni utrudila. Bistveni lastnosti ovčarskih in pastirskih psov sta tudi ubogljivost (kajti rejci so od psov zahtevali skrbno varovanje svojih čred, ki jim psi nikakor niso smeli škoditi) in inteligenca (psi so morali biti sposobni doumeti osnovna načela pravilne paše in naganjanja živine). Danes se pašne pse redkeje uporablja za skrb živine, so pa pogosti kot družinski psi in psi spremljevalci (z izjemo nekaterih pasem, ki imajo izražen močan nagon po varovanju svoje lastniške družine in so zatorej lahko nevarni neznancem).[6]

FCI 1. skupino deli na dve sekciji; ovčarske pse (sekcija 1) in pastirske pse (sekcija 2).[7][8]

Pinči, šnavcerji, molosi in švicarski planšarski psi[uredi | uredi kodo]

2. skupina zajema raznovrsten nabor pasjih pasem. Pinči so manjši psi, ki so nekoč služili kot lovci glodalcev na kmetijah in po domovih, predvsem podgan in miši, od koder izvira njihovo drugo ime, podganarji. Njihova dlaka je bodisi gladka bodisi resasta. Precej večji psi robustnega telesa in izrazite glave s povešenimi uhlji so molosi, kamor uvrščamo več razmeroma zahtevnih molosoidnih pasem, ki so služile v glavnem kot psi čuvaji. Molosi naj bi izvirali iz tibetanskih mastifov, nakar so jih ljudje z azijskega področja prenesli tudi v druge predele sveta. Kot psi prve skupine so tudi švicarski planšarski psi pretežno psi kmečkega okolja. Nekatere pasme so ljudem služile kot čuvaji in priganjači čred, medtem ko so druge delale kot vlečni psi.[6]

FCI 2. skupino deli na tri sekcije; pinče in šnavcerje (sekcija 1), molosoidne pasme (sekcija 2) ter švicarske gorske in planšarske pse (sekcija 3).[9][10]

Terierji[uredi | uredi kodo]

Med terierje ali jamarje spadajo pasme različnih velikosti, ki so znane po svoji živahnosti, inteligenci in pogumu, pa tudi po dominantnosti in samostojnosti. V preteklosti so terierje pogosto imeli lovci, ki so jih uporabljali kot lovske pse, namenjene preganjanju jazbecev in lisic iz njihovih brlogov, nakar jih je človek ustrelil. Tudi njihovo ime, ki je izpeljanka besede terra (zemlja), opozarja na nekdanjo uporabnost. Podobno kot pinči so tudi terierji služili kot lovci glodalcev, kot so podgane in miši.[6]

Med terierji FCI ločuje štiri sekcije pasjih pasem; velike in srednje velike terierje (sekcija 1), male terierje (sekcija 2), terierje tipa bull (sekcija 3) in pritlikave terierje (sekcija 4).[11][12][13]

Jazbečarji[uredi | uredi kodo]

V 4. skupino pasjih pasem spadajo nekdanje lovske pasme manjše rasti, ki so bile zaradi svoje značilne oblike telesa in majhnosti namenjene lovu v jazbinah in lisičinah. Znani so kot samostojni psi.[6] FCI v 4. skupini prepoznava zgolj eno sekcijo.[14]

Špici in pratipski psi[uredi | uredi kodo]

Špici so značajsko zelo raznoliki psi, za katere se predvideva, da predstavljajo najstarejšo obliko domačih psov. Gre za pasme, ki so jih ljudje v preteklosti uporabljali za najrazličnejše namene. Danes so špici pri nas kot tudi mnoge druge pasme psi spremljevalci, občasno pa tudi čuvajski psi. V severnih predelih sveta špici še zdaj služijo kot ovčarji, lovci in celo vlečni psi. Nekatere pasme špicev imajo močan lovski nagon. Med špice sodijo tudi po svojem značilno zvitem repu in koničastih pokončnih uhljih poznani japonski lovski psi, kot je japonska akita. Drug oddelek 5. skupine pasjih pasem predstavljajo tako imenovani pratipski psi, ki veljajo za zahtevnejše pasme. Primerki pratipskih psov so mehiški goli pes, basenji, faraonski pes in kanaaski pes. Kot lovski psi so uporabni ibiški pes, sicilijanski hrt in portugalski podengo, ki so po vitki in gibčni postavi podobni hrtom.[6]

FCI 5. skupino deli na sedem različnih sekcij; nordijske vlečne pse (sekcija 1), nordijske lovske pse (sekcija 2), nordijske čuvaje in čredne pse (čredarje) (sekcija 3), evropske špice (sekcija 4), azijske špice in sorodne pasme (sekcija 5), pratipske pse (sekcija 6) in primitivne tipe lovskih psov (sekcija 7).[15][16]

Goniči in krvosledci[uredi | uredi kodo]

Šesti skupini pripadajo psi lovci. Goniči lovcem služijo kot zasledovalci divjadi, ki ob zasledovanju nenehno lajajo ter s tem človeškemu spremljevalcu sporočajo svoj položaj in lokacijo plena. Lovci tovrstnemu sporočilnemu lajanju zaradi njegove vloge pravijo tudi zvonjenje. Občasno goniči lovijo v tropu več psov. Tudi krvosledci so izraziti lovski psi, ki ljudem s pomočjo razvitega voha pomagajo izslediti ranjeno divjad. Zaradi izrazitega lovskega nagona in zahtevne vzgoje so psi šeste skupine najbolj primerni za lastnike, ki se ukvarjajo z lovom.[6]

FCI v 6. skupini prepoznava tri sekcije; goniče (sekcija 1), krvosledce (sekcija 2) in sorodne pasme (sekcija 3).[17][18]

Ptičarji[uredi | uredi kodo]

Lovcem so psi ptičarji prav prišli s pojavom strelnega orožja. Navadno lovijo tako, da najprej poiščejo divjad, nakar dvignejo sprednjo nogo in mirujejo, medtem ko se lovec premika, da bi dosegel strelni domet. Na lovčev ukaz ptičar lovljeno žival prestraši, kar da spremljevalcu priložnost, da divjad ustreli. Pomembna lastnost uspešnih lovcev ptičarjev je poleg privajenosti na hrup strelov tudi zmožnost prinašanja nepoškodovane pobite živali lovcu. Precej pasem ptičarjev izkazuje močno potrebo po lovu in so zatorej najbolj primerne za lovce.[6]

Ptičarje FCI deli na sekciji kontinentalnih ptičarjev (sekcija 1) in britanskih ter irskih ptičarjev in setrov (sekcija 2).[19][20]

Prinašalci, šarivci in vodni psi[uredi | uredi kodo]

Tudi pasme, ki jih FCI uvršča v 8. skupino, so namenjene lovu. Kot pove že njihovo ime, je glavni namen psov prinašalcev tako imenovano prinašanje (angleško retrieving). Psom s tujko pravimo tudi retrieverji. Za prinašalce je značilna srednje velika postava in zmožnost previdnega prinašanja plena k lovcu, pri čemer je ključno, da pes plena ob tem ne poškoduje (ga ne stisne, ne naredi novih ran, ne lomi kosti ipd.). Takšne pasme imajo rade vodo in so ob dovoljšni zaposlitvi z aktivnostmi (recimo pasjim športom) uporabne kot psi spremljevalci. Podobno lovskega značaja so tudi psi šarivci, kamor sodijo razni španjeli in nemški prepeličar. V današnjem času so pogosto družinski psi. Tretja kategorija osme FCI skupine so vodni psi (recimo irski vodni španjeli), ki so jih lovci v preteklosti uporabljali za lov na vodne ptice. Danes so pasme vodnih psov redke, primerne so tudi za spremljevalce.[6]

Ime 8. skupine FCI odražata tudi njene tri sekcije; prinašalce (sekcija 1), šarivce (sekcija 2) in vodne pse (sekcija 3).[21][22]

Družni psi[uredi | uredi kodo]

V 9. skupino pasjih pasem spadajo zelo raznolike pasme, katerih glavni namen je družba človeku. Kategorija združuje vse pasje pasme, ki jih je človek v preteklosti vzgojil z namenom, da so postali hišni psi in psi spremljevalci. Med družne pse sodi veliko pritlikavih, majhnih in srednje velikih pasem. Kot posledica ciljne vzgoje so tovrstni psi navadno privlačnega videza in imajo lepo dlako, ki jo je treba negovati. Družni psi pogosto razvijejo vedenjske motnje.[6]

FCI v 9. skupini prepoznava kar enajst različnih sekcij; bišone in sorodne pse (sekcija 1), kodre (sekcija 2), male belgijske pse (sekcija 3), brezdlake pse (sekcija 4), tibetanske pasme (sekcija 5), čivave (sekcija 6), angleške pritlikave španjele (sekcija 7), japonskega čina in pekinčana (sekcija 8), kontinentalne pritlikave španjele (sekcija 9), kromfohrlanderja (sekcija 10) in male molosoidne tipe psov (sekcija 11).[23][24]

Hrti[uredi | uredi kodo]

Tudi hrti, psi 10. FCI skupine, so bili nekoč lovski psi, ki pa so se pri lovu zanašali na svoj vid (in ne voh, kot je značilno za preostale lovske pasme). Hrti veljajo za stare lovske pasme, ki naj bi izvirale iz azijskih in afriških predelov (step in puščav), kjer so bili vzgojeni za lov na hitri plen. Vsi hrti imajo značilen hrtji videz; so vitki, visoki, imajo usločen hrbet in mišičaste dolge noge. Zaradi izrazitega lovskega nagona, ki ga lahko sproži že hitro premikanje mimoidoče živali, spadajo med zahtevnejše pasme, potrebne dodatnih aktivnosti (recimo lova na umetnega zajca).[6]

FCI 10. skupino deli na tri sekcije; dolgodlake ali resaste hrte (sekcija 1), ostrodlake hrte (sekcija 2) in kratkodlake hrte (sekcija 3).[25][26]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 "Presentation of our organisation". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  2. https://www.iso.org/organization/9380.html
  3. "FCI members and contract partners". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-30.
  4. 4,0 4,1 "History of the FCI". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  5. "FCI Breeds Nomenclature". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-30.
  6. 6,00 6,01 6,02 6,03 6,04 6,05 6,06 6,07 6,08 6,09 6,10 Benedik, Alenka; Kavčič, Blaž; Kavčič, Marija,; Hegewald-Kawich, Horst (2011). Pasme psov od A do Ž (1. predelana izd.). Olševek: Narava. ISBN 978-961-6582-76-6. OCLC 780803976.CS1 vzdrževanje: dodatno ločilo (link)
  7. "Sheepdogs and Cattledogs (except Swiss Cattledogs)". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  8. "1. FCI skupina - Ovčarski in pastirski psi (razen švic...) - Smrček". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  9. "Pinscher and Schnauzer - Molossoid and Swiss Mountain and Cattledogs". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  10. "2. FCI skupina - Pinči, šnavcerji, molosoidi in..." Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  11. "Terriers". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  12. "Pasme terierjev |" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-01.
  13. "3. FCI skupina - Terierji". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  14. "Dachshunds". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  15. "Spitz and primitive types". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  16. "5. FCI skupina - Špici in pratipski psi". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  17. "Scent hounds and related breeds". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  18. "6. FCI skupina - Goniči in krvosledci". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  19. "Pointing Dogs". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  20. "7. FCI skupina - Ptičarji". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  21. "Retrievers - Flushing Dogs - Water Dogs". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  22. "8. FCI skupina - Prinašalci, šarivci in vodni psi". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  23. "Companion and Toy Dogs". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  24. "9. FCI skupina - Družni psi - Smrček". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.
  25. "Sighthounds". www.fci.be. Pridobljeno dne 2021-07-31.
  26. "10. FCI skupina - Hrti". Smrček.si. Pridobljeno dne 2021-08-01.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]