Gozdni polž

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Gozdni polž
Cepaea nemoralis1.jpg
Ena izmed barvnih različic gozdnega polža z vidnim rjavim ustjem
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Mollusca (mehkužci)
Razred: Gastropoda (polži)
Podrazred: Heterobranchia
Nadred: Eupulmonata
Red: Stylommatophora (kopenski pljučarji)
Družina: Helicidae (vrtni polži)
Rod: Cepaea
Vrsta: C. nemoralis
Znanstveno ime
Cepaea nemoralis
(Linnaeus, 1758)[2]
Sinonimi
  • Cepaea (Cepaea) nemoralis (Linnaeus, 1758)
  • Helix nemoralis Linnaeus, 1758 (nova kombinacija)

Gozdni polž[3][4][5], redko rjavorobi (vrtni) polž[6] (znanstveno ime Cepaea nemoralis), je vrsta kopenskega pljučarja (Stylommatophora).[7] V slovenskem jeziku se vrsta ponekod pojavlja pod imenom mali vrtni polž, četudi se isto ime pripisuje tudi vrsti C. hortensis.[8][9] in rodu Cepaea.[10] Gre za eno pogostejših vrst evropskih kopenskih polžev, prenesen pa je bil tudi v Severno Ameriko.[11]

Znani sta dve podvrsti:[12]

  • Cepaea nemoralis etrusca (Rossmässler, 1835)
  • Cepaea nemoralis nemoralis (Linnaeus, 1758)

Cepaea nemoralis je tipska vrsta rodu Cepaea.[13] Gozdni polž se uporablja tudi kot modelni organizem v različnih projektih, katerih del je širša javnost.[14]

Opis[uredi | uredi kodo]

Gozdni polž je med večjimi in zaradi svojega polimorfizma ter živih barv eden pogostejših in najbolje poznanih polžev Zahodne ter Srednje Evrope.[3][14] Barva polževe hišice je zelo raznolika; lahko je opečnato rdeče, rjave, rumene ali bele, temnorjavo obarvane proge (spirale) so lahko prisotne ali ne.[15] V začetku 19. stoletja so poimenovali vsako barvno različico, a se ta sistem sedaj ne uporablja več.[15]

Odebeljeno in nekoliko izbočeno ustje (ustnica) je navadno temnorjave, poredko bele barve. Površina hišice se nekoliko sveti, običajno ima od 4½ do 5½ zavojev. Premer hišice je 18–25 mm, medtem ko je polž visok 12–22 mm.[15]

Prepoznavanje[uredi | uredi kodo]

Podobna vrsta, progasti vrtni polž (Caucasotachea vindobonensis), je manj intenzivno obarvana. Gozdni polž je tesno soroden vrtniku[3][4] ali malemu vrtnemu polžu[3] (C. hortensis), ponekod imenovanemu tudi belorobi vrtni polž[8], s katerim si deli življenjski prostor in podobno obarvanost (barve ter vzorec). Navadno je gozdni polž ob zrelosti nekoliko večji, glavna razlika med vrstama pa je prisotnost temnorjavo obarvane ustnice pri C. nemoralis in belo obarvane pri C. hortensis. Kljub temu ta določevalni znak ni popolnoma zanesljiv, saj so bili najdeni tudi gozdni polži z belo ustnico. V takšnih primerih je za določanje potrebna disekcija in opazovanje spolnih organov (recimo tako imenovane "ljubezenske puščice) ter drugih histoloških značilnosti.[15]

Obarvanost[uredi | uredi kodo]

Posebnost gozdnega polža je izrazit polimorfizem, ki se intenzivno preučuje že od leta 1940 naprej. Strokovnjaki se ukvarjajo predvsem z dednostjo, evolucijo in ekologijo polimorfizma. K izrazitemu polimorfizmu naj bi po mnenju raziskovalcev pripomogli genetski zdrs (drift), različni pritiski naravnega izbora v raznih okoljih (pogosto so polži temnejših barv v gozdih in svetlejših na travnih površinah) in selitve. Točen razlog ni poznan, predvideva se, da naj bi bilo vzrokov več.[16]

Različne barvne različice (morfi) gozdnega polža:

Razširjenost[uredi | uredi kodo]

Vrsta je avtohtona na področju od severne in zahodne Evrope do srednje Evrope[17], vključujoč Irsko in Veliko Britanijo.[15] Vrsta redko poseljuje severno Škotsko, kamor je bila zanesena. Na gozdnega polža naj bi na nekaterih predelih Anglije vplivala onesnaženost zraka in zakisanje prsti.[15]

Vrsto je mogoče najti v Franciji, Nizozemski, Švici, Avstriji, Nemčiji in delih Poljske, na Češkem, severozahodni Madžarski, južni Portugalski, osrednji Španiji, Bosni, Italiji in na severu do Švedske. V vzhodni Evropi se polž nahaja v Latviji, Estoniji in Ukrajini. Gozdni polž je bil najden tudi v Kanadi, severnem Ontariu in zahodnem Washingtonu.[15][18]

K razširjanju vrste je zagotovo pripomogel človeški transport; pogosto jo najdemo v vrtovih, parkih in opuščenih predelih mest.[14]

Biologija in ekologija[uredi | uredi kodo]

Kopulacijski akt

Gozdni polž je razmeroma pogosta vrsta tako Zahodne kot tudi Srednje Evrope[3], ki prebiva v najrazličnejših življenjskih okoljih.[14] Prebiva v grmičevju in odprtih gozdovih, na travnatih pobočjih in višinskih predelih, pa tudi sipinah, kultiviranih predelih, vrtovih in prometnih območjih. V Alpah ga lahko najdemo do nadmorske višine 1200 metrov, v Pirenejih do 1800 metrov, v Walesu do 900 metrov in na Škotskem do višine 600 metrov.[15]

Vrsta se hrani predvsem z rastlinskimi ostanki in odmirajočimi rastlinami.[14][15] Gozdni polž je lahko škodljivec posevkom.[15]

Kot večina kopenskih pljučarjev je tudi gozdni polž dvospolnik (hermafrodit), ki se mora pariti, da lahko izleže oplojena jajčeca. Parjenje se navadno odvije v pozni pomladi ali zgodnjem poletju, občasno pa poteka tudi v jesenskem času. Osebki pogosto shranijo spermo, ki so jo prejeli od spolnega partnerja, tako da lahko imajo ista legla potomce različnih staršev.[14] V Britaniji je v leglu 30–50 (v Franciji 40–80) ovalnih jajčec. Mladi se izležejo po 15–20 dneh. Zrelost je dosežena, ko lupina dobi izgled hišice odraslega (po približno enem letu).[15]

"Ljubezenska puščica" gozdnega polža, Cepaea nemoralis

Vrsta velja za počasi rastočo; navadno razvoj od jajčeca do spolno zrelega odraslega osebka traja tri leta.[14] Življenjska doba je običajno od sedem do osem let, z letno ravnjo preživetja približno 50 odstotkov.[15] Zimo lahko polži preživijo v stanju hibernacije.[14]

Gozdni polž naj bi bil gostitelj gliste vrste Angiostrongylus vasorum.[19] Med plenilce te vrste spadajo cikovt (Turdus philomelos) in drugi drozgi (Turdidae).[3]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 2013 IUCN Red List of Threatened Species. <www.iucnredlist.org>. Citirano 8. junija 2021.
  2. Linnaeus C. (1758). Systema naturae per regna tria naturæ, secundum classes, ordines, genera, species, cum characteribus, differentiis, synonymis, locis. Tomus I. Editio decima, reformata. pp. [1-4], 1-824. Holmiae. (Salvius).
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 Stichmann-Marny, Ursula; Lovka, Milan (2009). Novi vodnik po živalskem in rastlinskem svetu (1. izd izd.). Olševek: Narava. ISBN 978-961-6582-42-1. OCLC 449617433.
  4. 4,0 4,1 Sivec, Ignac; Mlinar, Ciril; Trilar, Tomi; Euroadria) (2008). Živali. Tržič: Učila International. ISBN 978-961-00-0555-1. OCLC 449430279.
  5. "Termania - Taksonomski slovar - Cepǽa nemorális (LINNÉ)". www.termania.net. Pridobljeno dne 2021-06-27.
  6. "Brown-lipped snail | The Wildlife Trusts". www.wildlifetrusts.org. Pridobljeno dne 2021-06-08.
  7. MolluscaBase eds. (2020). MolluscaBase. Cepaea nemoralis (Linnaeus, 1758). Pridobljeno preko: World Register of Marine Species at: http://marinespecies.org/aphia.php?p=taxdetails&id=235792 on 2020-07-31
  8. 8,0 8,1 "Mali vrtni polž - Urbanatura". www.urbanatura.si. Pridobljeno dne 2021-06-08.
  9. "Polži - Helicoidea". www.eksotika.si. Pridobljeno dne 2021-06-09.
  10. "Termania - Taksonomski slovar - Cepǽa". www.termania.net. Pridobljeno dne 2021-06-27.
  11. Hammoud, Sami. "Cepaea nemoralis". Animal Diversity Web (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-08.
  12. "Cepaea nemoralis (Linnaeus, 1758)". www.gbif.org (angleščina). Pridobljeno dne 2021-06-08.
  13. "Genus summary for Cepaea". AnimalBase, last modified 23 December 2008, accessed 1 May 2011.
  14. 14,0 14,1 14,2 14,3 14,4 14,5 14,6 14,7 Silvertown J.; Cook L.; Cameron R.; Dodd M.; McConway K.; et al. (2011). "Citizen Science Reveals Unexpected Continental-Scale Evolutionary Change in a Model Organism". PLoS ONE. 6 (4): e18927. doi:10.1371/journal.pone.0018927. PMC 3083392. PMID 21556137.
  15. 15,00 15,01 15,02 15,03 15,04 15,05 15,06 15,07 15,08 15,09 15,10 15,11 "AnimalBase :: Cepaea nemoralis species homepage". www.animalbase.uni-goettingen.de. Pridobljeno dne 2021-06-08.
  16. Cain, A.J.; Sheppard, P.M. (1954). "Natural Selection in Cepaea" (PDF). Genetics. 39 (1): 89–116. PMC 1209639. PMID 17247470.
  17. Dvořák L., Honěk A. & Martínková Z. (2003). "The spread of Cepaea nemoralis (L.) populations in the Czech Republic". 2003 BCPC Symposiumproceedings No. 80: Slugs & snails: agricultural, veterinary & environmental perspectives: 99-102.
  18. Balashov I.; Gural-Sverlova N. (2012). "An annotated checklist of the terrestrial molluscs of Ukraine". Journal of Conchology. 41 (1): 91–109.
  19. Conboy G.A. (30 May 2000). "Canine Angiostrongylosis (French Heartworm)". In: Bowman D. D. (Ed.) Companion and Exotic Animal Parasitology. International Veterinary Information Service. Accessed 24 November 2009.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]