Nenavadni kamnokreč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Nenavadni kamnokreč
Atlas der Alpenflora (10055580074).jpg
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Superrozide
Red: Saxifragales (kamnokrečevci)
Družina: Saxifragaceae (kamnokrečevke)
Rod: Saxifraga (kamnokreč)
Vrsta: S. paradoxa
Znanstveno ime
Saxifraga paradoxa
Sternb.[1]
Sinonimi[1]
  • Cymbalariella paradoxa Nappi
  • Lobaria paradoxa Haw.
  • Zahlbrucknera paradoxa Rchb.

Nenavadni kamnokreč (znanstveno ime Saxifraga paradoxa) je trajnica, terciarni relikt in endemična vrsta[2] iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae),[3] ki se pojavlja v jugovzhodnih Alpah.[4] Vrsto je prvi opisal Kaspar Maria von Sternberg v svojem delu Revisio Saxifragarum iconibus iz leta 1810.[3]

Opis[uredi | uredi kodo]

Ta trajnica je nizko rastoča rastlina, ki zraste do 20 centimetrov in se lahko razrašča do 30 centimetrov naokoli.[5] Njeni svetleči in majhni listi so zeleni do svetlo zeleni, navadno ledvičaste oblike (reniformni) in nekoliko krpati.[5][6] Tipična značilnost nenavadnega kamnokreča so majhni bledo zeleno obarvani cvetovi, ki imajo črtalasto oblikovane venčne liste, rdeče prašnice in so urejeni v pakobul.[5][7] Nenavadni kamnokreč navadno cveti med majem in avgustom.[8]

Razširjenost in ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Ta vrsta kamnokreča je naravno prisotna v jugovzhodnih Alpah, pri čemer večji delež populacij poseljuje Slovenijo in Avstrijo.[3] V Avstriji se Saxifraga paradoxa pojavlja na Koroškem in Štajerskem,[7] medtem ko je vrsto v Sloveniji moč najti v dolinah rek Hudinja[9] in Lobnica[10] v bližini Pohorja, pa tudi na Kozjaku in Košenjaku.[7] Tipični habitat nenavadnega kamnokreča predstavljajo vlažne in senčne skalne razpoke z neapnenčasto podlago, ki jo v glavnem sestavljata granit in gnajs.[6][11] Po tej vrsti je slovaški botanik Ladislav Mucina poimenoval rastlinsko združbo Saxifragetum paradoxae, pri čemer prav nenavadni kamnokreč predstavlja značilno vrsto.[2]

Vrste Saxifraga paradoxa še niso preučevali za uvrstitev na Rdeči seznam IUCN.[12]

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Tako imenovani evropski rožnati kamnokreči (pripadniki sekcije Porphyrion in podsekcije Oppositifoliae) so velika skupina številnih taksonov z nejasnim taksonomskim položajem, ki se pogosto pojavljajo v gorovjih osrednje in južne Evrope. Raziskovalci so v okviru ene izmed študij preučevali njihova evolucijska razmerja z uporabo polimorfizma dolžin pomnoženih fragmentov (AFLP) in ugotovili, da Saxifraga paradoxa ni genetsko divergenten takson.[13] Novejše raziskave nenavadni kamnokreč praviloma uvrščajo v sekcijo Saxifraga in podsekcijo Arachnoideae.[14][15]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Saxifraga paradoxa Sternb". worldfloraonline.org. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  2. 2,0 2,1 Juvan, Nina (2008). "Vegetacija skalnih razpok silikatnega skalovja : diplomska naloga". repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  3. 3,0 3,1 3,2 "Saxifraga paradoxa Sternb". www.gbif.org (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  4. "Saxifraga paradoxa Sternb. | Plants of the World Online | Kew Science". Plants of the World Online (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  5. 5,0 5,1 5,2 "Saxifraga paradoxa Fragile saxifrage Zahlbrucknera Care Plant Varieties & Pruning Advice". www.shootgardening.co.uk (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  6. 6,0 6,1 "Saxifraga paradoxa". Alpine Garden Society (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  7. 7,0 7,1 7,2 Praprotnik, Dr Nada. "Deloindom - Kamnokreči: Prvaki rastlinskega sveta". deloindom.delo.si. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  8. "Pregled organizmov-Nenavadni kamnokreč". www.fito-info.si. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  9. "Vitanje – Gremoven.com" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  10. "Lobnica na Pohorju". Gore Ljudje. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  11. "Endemische Pflanzen der Ostalpen - Veranstaltung | Naturkundemuseum". www.museum-joanneum.at (nemščina). Pridobljeno dne 2021-08-21.
  12. "Saxifraga paradoxa - Sternb". eunis.eea.europa.eu. Pridobljeno dne 2021-08-21.
  13. Winkler, Manuela; Tribsch, Andreas; Schneeweiss, Gerald M.; Brodbeck, Sabine; Gugerli, Felix; Holderegger, Rolf; Schönswetter, Peter (2013-10-29). "Strong nuclear differentiation contrasts with widespread sharing of plastid DNA haplotypes across taxa in European purple saxifrages (SaxifragasectionPorphyrionsubsectionOppositifoliae)". Botanical Journal of the Linnean Society. 173 (4): 622–636. doi:10.1111/boj.12104. ISSN 0024-4074.
  14. Gerschwitz, Michael; Kadereit, Joachim W. (2020). "Species composition of Saxifraga sect. Saxifraga subsect. Arachnoideae (Saxifragaceae) based on DNA sequence evidence". PubAg (angleščina). ISSN 1868-6397.
  15. Tkach, Natalia; Röser, Martin; Suchan, Tomasz; Cieślak, Elżbieta; Schönswetter, Peter; Ronikier, Michał (2019-01-11). "Contrasting evolutionary origins of two mountain endemics: Saxifraga wahlenbergii (Western Carpathians) and S. styriaca (Eastern Alps)". BMC Evolutionary Biology. 19 (1): 18. doi:10.1186/s12862-019-1355-x. ISSN 1471-2148. PMC 6329101. PMID 30634910.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]