Velecvetna grašica

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Velecvetna grašica
Vicia grandiflora RF.jpg
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Rozide
Red: Fabales
Družina: Fabaceae (metuljnice)
Rod: Vicia (grašica)
Vrsta: V. grandiflora
Znanstveno ime
Vicia grandiflora
Scop., 1772[2]
Podvrsti[3]
  • Vicia grandiflora grandiflora
  • Vicia grandiflora sordida (Alef.) Dostál
Sinonimi[2]
  • Cujunia grandiflora (Scop.) Alef.
  • Vicia hungarica Heuff.
  • Vicia kitaibeliana (W.D.J.Koch) Stank.
  • Vicia kitaibeliana Schur.
  • Vicia lutea Pall.
  • Vicia lutea Pall. ex M.Bieb.
  • Vicia serrata Pant.
  • Vicia sordida Waldst. & Kit.
  • Vicia sordida Waldst. & Kit. ex Willd., 1802

Velecvetna grašica, poznana tudi kot dimasta grašica (znanstveno ime Vicia grandiflora), je pogosta zelnata rastlinska vrsta iz družine metuljnic (Fabaceae).[4] Kot domorodna vrsta se pojavlja v Evropi in Aziji, kot tujerodna pa v določenih predelih Severne Amerike.[5][1]

Etimologija[uredi | uredi kodo]

Rodovno ime v latinščini Vicia je latinski izraz za »grašico«, medtem ko se vrstni pridevek, grandiflora, nanaša na rastlinine velike cvetove in pomeni »velecvetna«.[3]

Taksonomija[uredi | uredi kodo]

Vrsto je v svojem delu Flora Carniolica iz leta 1772 opisal avstrijski prirodoslovec Giovanni Antonio Scopoli.[6]

Taksonomi prepoznavajo dve podvrsti in nekaj varietet te vrste:[3][6]

  • V. grandiflora var. biebersteinii Griseb.
  • V. grandiflora var. dissecta Boiss.
  • V. grandiflora var. kitaibeliana W.D.J. Koch
  • V. grandiflora var. sordida Griseb.
  • V. grandiflora subsp. grandiflora
  • V. grandiflora subsp. sordida Dostál

Opis[uredi | uredi kodo]

Ta relativno pogosta enoletnica lahko doseže od 30 do 60 centimetrov višine. Navadno je pokončna in razrasla dlakava[4] vzpenjavka.[3] Velecvetna grašica ima premenjalno razvrščene liste,[5] ki so pecljati in pernato sestavljeni. Lističi so okroglasti do narobejajčasti pri Vicia grandiflora subsp. grandiflora in črtalasti do suličasti, pa tudi ozkosrčasti, pri Vicia grandiflora subsp. sordida.[4] En list ima od 6 do 14 lističev.[3] Vsak listič se konča s priostreno konico, medtem ko vsak list zaključuje tridelna vitica.[4]

Velecvetna grašica je entomofilna (žužkocvetna) rastlina, ki navadno cveti spomladi, v obdobju od aprila do junija.[3] Vrsta ima značilne bilateralno simetrične[5] metuljaste cvetove, ki sestojijo iz jadra, dveh krilc in ladjice. Venčni listi so rumeni.[4] Po pretečenem času cvetovi izgubijo svetlo rumeno barvo in potemnijo do bledo vijoličastega odtenka.[5] Vsak cvet meri od 2 do 3 centimetrov, pri čemer nekaj cvetov gradi socvetje. Slednje je bodisi sedeče bodisi kratkopecljato. Velecvetna grašica ima čašne liste zrasle v dolgo čašno cev, ki je občasno posejana s trihomi in se konča s koničastimi čašnimi zobci.[4]

Suhi plod te grašice je strok, ki meri od 3 do 5 cm. Navadno strok ob zorenju postaja temnejši.[4] Ko je plod zrel, se razpre in izpusti semena.[5]

Laiki velecvetno grašico pogosto zamešajo s podobnimi grašicami, rumeno (Vicia lutea) in panonsko grašico (Vicia pannonica),[4] občasno pa tudi s travniškim grahorjem (Lathyrus pratensis).[5]

Razširjenost in ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Velecvetna grašica kot avtohtona vrsta raste v Evropi[5] in nekaterih predelih Azije.[1] Vrsto je moč najti v Armeniji, Avstriji, Belgiji, Bosni in Hercegovini, Braziliji, Bolgariji, Hrvaški, Češki, Franciji, Alžiriji, Nemčiji, Grčiji, Italiji, Madžarski, Luksemburgu, Nizozemski, Norveški, Poljski, Slovaški, Sloveniji, Švedski, Švici, Siriji, Tadžikistanu, Turčiji, Ukrajini in Veliki Britaniji.[3] Grašico so prinesli tudi v Severno Ameriko; predvidoma kot krmno rastlino za pašno živino. V Severni Ameriki se velecvetna grašica pojavlja predvsem v vzhodnih in jugovzhodnih državah ZDA,[5] v nekaterih tudi kot invazivna vrsta.[7]

Velecvetna grašica raste v setu različnih habitatnih tipov, ki vključujejo tudi antropogensko spremenjene urbane predele.[4][5] To stročnico je moč najti na raznih travnikih, v svetlih gozdovih, na poljih in vrtovih, pa tudi ruderalnih površinah.[4] Redkeje raste v gorovjih, kjer se pojavlja le na nadmorskih višinah do 1800 metrov.[8] Rastlina je generalist, vseeno pa ima najraje topla in osončena rastišča.[4]

Na Rdečem seznamu IUCN ima drobnolistna grašica status najmanj ogrožene vrste, njena populacija pa je označena kot stabilna.[1]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 Rhodes, Laura (2014-02-28). "IUCN Red List of Threatened Species: Vicia grandiflora". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno dne 2021-08-25.
  2. 2,0 2,1 "Vicia grandiflora Scop". www.gbif.org (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-25.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 "Vicia grandiflora | CLIMBERS" (angleščina). Pridobljeno dne 2021-08-25.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 "Velecvetna grašica - Urbanatura". www.urbanatura.si. Pridobljeno dne 2021-08-25.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 "Vicia grandiflora (large yellow vetch): Go Botany". gobotany.nativeplanttrust.org. Pridobljeno dne 2021-08-25.
  6. 6,0 6,1 "Tropicos | Name - Vicia grandiflora Scop". legacy.tropicos.org. Pridobljeno dne 2021-08-25.
  7. "Vicia grandiflora (Fabales: Fabaceae (Leguminosae)): Invasive Plant Atlas of the United States". www.invasiveplantatlas.org. Pridobljeno dne 2021-08-25.
  8. "Vicia grandiflora - Useful Temperate Plants". temperate.theferns.info. Pridobljeno dne 2021-08-25.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]