Rebrinčevolistna hladnikija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Rebrinčevolistna hladnikija
Hladnikia pastinacifolia.jpg
Ohranitveno stanje taksona
premalo podatkov (DD) (IUCN) [1]
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Asteride
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Hladnikia
Vrsta: H. pastinacifolia
Znanstveno ime
Hladnikia pastinacifolia
Rchb., 1832[2]
Sinonimi[2]

  • Carum latifolium (Bluff, Nees & Schauer) Benth. & Hook.f. ex B.D.Jacks.
  • Critamus latifolius Bluff, Nees & Schauer
  • Falcaria latifolia (Bluff, Nees & Schauer) Koch
  • Falcaria pastinacifolia (Rchb.) Rchb.fil.
  • Prionitis pastinacifolia (Rchb.) Koso-Pol.

Rebrinčevolistna hladnikija ali hladnikovka (znanstveno ime Hladnikia pastinacifolia) je slovenska paleoendemična in monotipična rastlinska vrsta, ki spada v rod Hladnikia in družino kobulnic (Apiaceae).[3][4] Vrsta, ki je edini preživeli predstavnik svojega endemičnega roda, je omejena na površino zgolj 4 km2, locirano v Trnovskem gozdu, kraški planoti Zahodne Slovenije.[5] Nemški botanik Heinrich Gottlieb Ludwig Reichenbach je rod poimenoval po karniolskem botaniku in ustanovitelju Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Francu Hladniku.[3][6]

Opis[uredi | uredi kodo]

Hladnikovka je rastlinska vrsta družine kobulnic.[2] Gre za monokarpno (hapaksantno) zelišče in večletnico, ki uspeva več vegetacijskih dob, šele nato zacveti in plodi.[5] Posamezniki, za katere je značilno pokončno steblo, lahko dosežejo od 15 do 30 centimetrov višine.[7] Najprej so hladnikovkini usnjati in svetleči listi enostavni in urejeni v rozete. Kasneje, ko se poveča listna površina, listi postanejo krpati.[5][7] Rebrinčevolistna hladnikija po videzu spominja na dobro poznano navadno zeleno (Apium graveolens), a se z zelenimi deli razrašča nekoliko gosteje.[3] Rastlinina korenina je dolga in lignificirana. Cvet sestoji iz belih, srčasto oblikovanih in 1 mm dolgih venčnih listov.[7]

Le malo je znanega o razmnoževanju hladnikovke. Vrsta je entomofilna (žužkocvetna) in ima več različnih opraševalcev. Predvideva se, da občasno pride do križanja.[5] Hladnikovka cveti med majem in julijem.[3] Po uspešni oprašitvi se semena, ki nimajo prisotnih posebnih razširjevalnih prilagoditev, razvijejo med koncem avgusta in septembrom. Plod je pokovec (shizokarp), ki se po zoritvi razdeli na dva 4 mm velika in 2 mm široka merikarpa.[5][7]

Hladnikia pastinacifolia ima 2n = 22 kromosomov.[7]

Razširjenost in ohranjanje[uredi | uredi kodo]

Rastlina je slovenska paleoendemična vrsta, omejena na majhno območje (4 km2) Trnovskega gozda. Tam osebki rastejo na južnih pobočjih planote in dveh izoliranih predelih, ki sta 9 km stran na severnih pobočjih.[5] Ker vrsta ni habitatni specialist, jo je moč najti rasti na različnih površinah: opažena je bila na kamnitih traviščih, skalnih razpokah in meliščih. Laboratorijske molekularne analize so pokazale, da je Hladnikia pastinacifolia pleistocenski ostanek in situ.[7]

Četudi je na Rdečem seznamu IUCN populacijski trend vrste označen kot stabilen, ima hladnikovka status DD (premalo podatkov).[8][9] Med omenjenimi grožnjami so predvsem človeške motnje (kot so denimo rekreacijske aktivnost) in posegi v naravne sisteme.[9] Trnovski gozd velja za območje, zavarovano s programom Natura 2000.[8][10] Zaradi majhnega območja razširjenosti in različnih groženj se intenzivno raziskuje možno krioprezervacijo vrste.[4][11][12]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Bilz, Melanie (2011-08-02). "IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 2021-08-15.{{cite web}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  2. 2,0 2,1 2,2 "Hladnikia pastinacifolia Rchb". www.gbif.org (v angleščina). Pridobljeno 2021-08-15.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 "Hladnikia pastinacifolia (rebrinčevolistna hladnikija)". www.botanicni-vrt.si. Pridobljeno 2021-08-15.
  4. 4,0 4,1 Ciringer, Terezija (2016). "Krioprezervacija rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) z optimizacijo inkapsulacijske dehidracije in vitrifikacije". undefined (v angleščina). Pridobljeno 2021-08-15.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 "(PDF) Population Genetics of the Narrow Endemic Hladnikia Pastinacifolia RCHB. (Apiaceae) Indicates Survival in Situ During the Pleistocene". ResearchGate (v angleščina). Pridobljeno 2021-08-15.
  6. "Info in English | Botanično društvo Slovenije". Pridobljeno 2021-08-15.
  7. 7,0 7,1 7,2 7,3 7,4 7,5 Sajna, Nina; Šuštar-Vozlič, Jelka; Kaligarič, Mitja (2014-10-28). "New Insights into the Anatomy of an Endemic Hladnikia Pastinacifolia Rchb". Acta Botanica Croatica. 73 (2): 375–384. doi:10.2478/botcro-2014-0005. ISSN 0365-0588.
  8. 8,0 8,1 "Hladnikia pastinacifolia - Rchb". eunis.eea.europa.eu. Pridobljeno 2021-08-15.
  9. 9,0 9,1 Bilz, Melanie (2011-08-02). "IUCN Red List of Threatened Species: Hladnikia pastinacifolia". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 2021-08-15.{{cite web}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  10. "ArcGIS Web Application". natura2000.eea.europa.eu. Pridobljeno 2021-08-15.
  11. "Vpliv velikosti vcepka in gojišča na regeneracijo brstov rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.) v tkivni kulturi". openscience.si. Pridobljeno 2021-08-15.
  12. "Mikropropagacija in krioprezervacija z inkapsulacijsko dehidracijo rebrinčevolistne hladnikovke (Hladnikia pastinacifolia Rchb.)". openscience.si. Pridobljeno 2021-08-15.