Amiloplast

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Amiloplasti v celici krompirja (Solanum tuberosum)

Amiloplast je tip plastida, organela z dvojno membrano, ki je udeležen v mnoge biološke presnovne poti. Natančneje amiloplaste uvrščamo med levkoplaste, za katere je značilna brezbarvnost, ki je posledica odsotnosti pigmentov.[1][2] Amiloplaste je mogoče najti v koreninah in drugih založnih tkivih, kjer predstavljajo zalogo in rastlini omogočajo sintezo škroba preko polimerizacije glukoznih monomerov.[1] Tvorba škroba je tesno povezana s prenašanjem ogljika iz citosola, sam mehanizem tega procesa pa še ni popolnoma raziskan.[2][3]

Sinteza škroba in njegovo shranjevanje se odvijata tudi v kloroplastih, ki prav tako spadajo med plastide, a je zanje značilna prisotnost zelenih pigmentov (klorofila), udeleženih v procese fotosinteze.[1] Med amiloplasti in kloroplasti so prisotne številne podobnosti, v določenih pogojih se lahko amiloplasti pretvorijo v kloroplaste, kar je dobro vidno, ko se krompirjeve gomolje izpostavi svetlobi in ti pozelenijo.[4]

Amiloplasti in gravitropizem[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz različnih tipov plastidov

Amiloplasti so dobro poznani predvsem zaradi njihove vloge, ki jo naj bi imeli kot pomembni elementi gravitropizma (tudi geotropizma[5]). Statoliti, specializirani amiloplasti, namenjeni zbiranju škroba, so gostejši kot celična citoplazma in se zato pomaknejo na dno posebne celice, statocite, ki se uporablja kot detektor gravitacije (težnosti).[6] Ta prerazporeditev naj bi rastlinam predstavljala pomemben mehanizem za dojemanje težnosti, saj naj bi bila posledica premika statolitov neenakomerna porazdelitev rastlinskih hormonov avksinov, ki med drugim povzročajo ukrivljanje in rast poganjka v nasprotni smeri težnostnega vektorja kot tudi rast korenin v smeri vektorja gravitacije.[7][8]

Rastline, ki nimajo encima fosfoglukomutaze, so mutanti brez škroba, za katere je značilna tudi nezmožnost usedanja statolitov na bazalnem delu statocite.[9] Takšni mutanti izkazujejo precej šibkejši gravitropični odziv v primerjavi z nemutiranimi rastlinami.[9][10] Do normalnega gravitropičnega odziva je mogoče takšni rastlini pomagati s hipergravitacijo.[10] V koreninah se gravitacijo zaznava v koreninski čepici (kaliptri), predelu tkiva, ki se nahaja na končnem (najbolj distalnem) delu korenine. Z odstranitvijo koreninske čepice je povezana izguba koreninine sposobnosti zaznave gravitacije.[6] Ob vnovični rasti koreninske čepice se povrnejo tudi gravitropične sposobnosti.[11] Zaznavo gravitacije v steblih omogočajo endodermalne celice.[6]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 1,2 Wise RR, Hoober JK (2006-01-01). "The Diversity of Plastid Form and Function". The structure and function of plastids. 23. str. 3–26. Pridobljeno dne 2018-11-28.
  2. 2,0 2,1 Neuhaus HE, Emes MJ (June 2000). "Nonphotosynthetic Metabolism in Plastids". Annual Review of Plant Physiology and Plant Molecular Biology. 51: 111–140. doi:10.1146/annurev.arplant.51.1.111. PMID 15012188.
  3. Naeem M, Tetlow IJ, Emes MJ (March 2002). "Starch synthesis in amyloplasts purified from developing potato tubers". The Plant Journal. 11 (5): 1095–1103. doi:10.1046/j.1365-313x.1997.11051095.x.
  4. Anstis PJ, Northcote DH (1973). "Development of chloroplasts from amyloplasts in potato tuber discs". New Phytologist. 72 (3): 449–463. doi:10.1111/j.1469-8137.1973.tb04394.x.
  5. "Botanični terminološki slovar". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno dne 2021-04-22.
  6. 6,0 6,1 6,2 Morita MT (2010-06-02). "Directional gravity sensing in gravitropism". Annual Review of Plant Biology. 61 (1): 705–20. doi:10.1146/annurev.arplant.043008.092042. PMID 19152486.
  7. Tasaka M, Kato T, Fukaki H (March 1999). "The endodermis and shoot gravitropism". Trends in Plant Science. 4 (3): 103–7. doi:10.1016/S1360-1385(99)01376-X. PMID 10322541.
  8. Morita MT, Tasaka M (December 2004). "Gravity sensing and signaling". Current Opinion in Plant Biology. 7 (6): 712–8. doi:10.1016/j.pbi.2004.09.001. PMID 15491921.
  9. 9,0 9,1 Kiss JZ, Wright JB, Caspar T (June 1996). "Gravitropism in roots of intermediate-starch mutants of Arabidopsis". Physiologia Plantarum. 97 (2): 237–44. doi:10.1034/j.1399-3054.1996.970205.x. PMID 11539189.
  10. 10,0 10,1 Toyota M, Ikeda N, Sawai-Toyota S, Kato T, Gilroy S, Tasaka M, Morita MT (November 2013). "Amyloplast displacement is necessary for gravisensing in Arabidopsis shoots as revealed by a centrifuge microscope". The Plant Journal. 76 (4): 648–60. doi:10.1111/tpj.12324. PMID 24004104.
  11. Wilkins H, Wain RL (January 1975). "The role of the root cap in the response of the primary roots of Zea mays L. seedlings to white light and to gravity". Planta. 123 (3): 217–22. doi:10.1007/BF00390700. JSTOR 23371730. PMID 24435121.