Pojdi na vsebino

Ovulacija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ovulacija se odvije pod vplivom luteinizirajočega hormona (LH), ki povzroči sprostitev oocite (še nezrele jajčne celice) iz jajčnika..

Ovulacija (lat. ovulatio) je proces sproščanja zrelega jajčeca (jajčne celice) iz počenega folikla in sledeča izločitev skozi predrto steno ženskega jajčnika.[1][2][3] Navadno se ovulacija odvije v sredini obdobja med dvema menstruacijama (na štirinajsti dan[4][3]).[1]

V povprečju ovulacija poteče 14,6 dni po začetku menstruacijskega ciklusa, točen čas dogodka pa je močno odvisen od posameznice. Pri 95 odstotkih žensk se ovulacija odvije v obdobju med 8,2 in 20,5 dni po začetku menstrualnega cikla.[5] Dnevi v bližini ovulacije veljajo za najbolj plodne dni.[6][7]

Značilnosti

[uredi | uredi kodo]

Ovulacija je ena izmed glavnih faz menstruacijskega ciklusa, ki sledi folikularni fazi.[8][3] V folikularni fazi poteče razvoj različnih tipov foliklov; primarni folikli se pretvorijo v sekundarne folikle, nakar se ti spremenijo v terciarne ali Graafove folikle. Med zoritvijo jajčnikovih foliklov se pod vplivom adenohipofiznega folikle stimulirajočega hormona (FSH ali filotropina) debeli folikularni epitel (foliklova teka ali theca folliculi[9]). Za Graafov folikel je značilna s tekočino napolnjena notranjost (lat. liquor follicularis), ki vsebuje veliko hialuronske kisline (hialurona) in proteoglikanov, njegov zunanji ovoj pa je večplasten in sestoji iz granuloznih celic (celice granuloze[10]). Na predelu, imenovanem cumulus oophorus, se med številnimi granuloznimi celicami (v tem primeru imenovanimi žarkasta krona ali corona radiata) nahaja oocita (še nezrela jajčna celica), ki je obdana z glikoproteinsko pelucido (lat. zona pelucida). Celice žarkaste krone preko različnih povezav zoreči oociti dovajajo potrebna hranila.[11][3]

Potek

[uredi | uredi kodo]

Ob končani zoritvi Graafovega folikla se ta premakne do jajčnikove ovojnice, nakar pride do ovulacije (sprostitve iz folikla in nato počenega jajčnika[1][2]), ki jo vzpodbudi pritisk tekočine znotraj folikla in delovanje encimov.[11] Na pojav ovulacije vpliva tudi hipofizni luteinizirajoči hormon (LH ali lutropin).[12][13] Jajčno celico in nekaj obkrožajočih folikularnih celic tok tekočine, ki izteka iz počenega folikla, odnese v jajcevod, kjer se jajčece ujame na tanke resaste izrastke, fimbrije jajcevoda. Sesalna sila nato jajčno celico prenese do ampule jajcevoda (lat. ampulla tubae uterinae[14]), kjer se lahko ob prisotnosti spermijev odvije oploditev. Če do oploditve ne pride v približno dvanajstih urah, jajčece propade in se iz telesa odstrani med menstruacijo.[11][15][16]

Tipi ovulacije

[uredi | uredi kodo]

Poleg normalne ovulacije je mogoče umetno (denimo s pomočjo zdravil) sprožiti izredno ovulacijo, ki se imenuje provocirana ovulacija (lat. ovulatio provocata).[1] Navadno vsak mesec v jajčniku dozori le en folikel[15], možna pa je tudi še ena izredna ovulacija, tako imenovana paraciklična (zunajciklična) ovulacija (lat. ovulatio paracyclica), ki se odvije v istem menstrualnem ciklu kot redna ovulacija.[1]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 »Termania - Slovenski medicinski slovar - ovulácija«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  2. 2,0 2,1 »Ovulacija - Fran/Etimološki«. Fran. Pridobljeno 31. maja 2021.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 Anselme, Bruno; Richard, Daniel; Novak, Tone; Pristovnik, Franjo (1999). Biologija človeka : anatomija, fiziologija, zdravje (1., 1. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1808-8. OCLC 445133606.
  4. Koyama, Atsuko; Hagopian, Laura; Linden, Judith (Januar 2013). »Emerging Options for Emergency Contraception«. Clinical Medicine Insights: Reproductive Health (v angleščini). Zv. 7. str. CMRH.S8145. doi:10.4137/CMRH.S8145. ISSN 1179-5581. PMC 3888080. PMID 24453516.
  5. Geirsson, R. T. (1. maj 1991). »Ultrasound instead of last menstrual period as the basis of gestational age assignment«. Ultrasound in Obstetrics & Gynecology: The Official Journal of the International Society of Ultrasound in Obstetrics and Gynecology. Zv. 1, št. 3. str. 212–219. doi:10.1046/j.1469-0705.1991.01030212.x. ISSN 0960-7692. PMID 12797075.
  6. Allen, Denise Roth (2004). Managing motherhood, managing risk : fertility and danger in West Central Tanzania (1. izd.). Ann Arbor: University of Michigan Press. ISBN 978-0-472-02258-8. OCLC 606910035.
  7. Rosenthal, Martha S. (2013). Human sexuality : from cells to society. Belmont, CA. ISBN 978-0-618-75571-4. OCLC 742510222.
  8. »Menstrual cycle | betterhealth.vic.gov.au«. www.betterhealth.vic.gov.au (v angleščini). Pridobljeno 31. maja 2021.
  9. »Termania - Slovenski medicinski slovar - téka«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  10. »Termania - Slovenski medicinski slovar - célica«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  11. 11,0 11,1 11,2 Faller, Adolf; Schünke, Gabriele; Taub, Ethan (2004). The human body : an introduction to structure and function (1. izd.). Stuttgart: Georg Thieme. ISBN 978-3-13-129271-1. OCLC 56415097.
  12. »Termania - Slovenski medicinski slovar - lutropín«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  13. Marieb, Elaine N. (2013). Anatomy & physiology : books a la carte edition. [Place of publication not identified]: Benjamin-Cummings. ISBN 0-321-88760-3. OCLC 925519737.
  14. »Termania - Slovenski medicinski slovar - ampúla«. www.termania.net. Pridobljeno 31. maja 2021.
  15. 15,0 15,1 Pocajt, Marjan; Moškrič, Jože (1996). Anatomija in fiziologija za medicinske šole (Popravljena in dopolnjena izd., 10. natis izd.). Ljubljana: DZS. ISBN 86-341-1840-1. OCLC 444811253.
  16. Young, Barbara (2006). Wheater's functional histology : a text and colour atlas (5. izd.). [Edinburgh?]: Churchill Livingstone/Elsevier. ISBN 0-443-06850-X. OCLC 62891495.