Jajčece

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Človeško jajčece.

Jájčece ali jájčna célica (lat. ovum) je ženska haploidna spolna celica (gameta). Nastane v procesu oogeneze v ženskih spolnih žlezah. Vsebuje celotno dednino, ki se prenese na potomca s strani matere.

Jajčeca sesalcev je prvi odkril Karl Ernst von Baer leta 1826.

Medtem ko pri moški spolni celici – semenčici vsebuje dednino le celično jedro, ima jajčece tudi mitohondrijsko (pri raslinah plastidno) dednino. Zato se tovrstni dedni material deduje le po materah.

Rastline[uredi | uredi kodo]

Pri rastlinah so jajčeca ženske spolne celice brez bička. Praviloma so bistveno večja od moških gamet – ta pojav imenujemo anizogamija. Pri semenkah se jajčece nahaja v semenski zasnovi.

Človek in ostali sesalci[uredi | uredi kodo]

Semenčica pri oplajanju jajčeca

Pri živorodnih živalih pride do oploditve jajčeca znotraj organizma ženskega osebka. Zarodek se razvija v maternici in pridobiva hranljive snovi neposredno od matere.

Jajčece je največja celica pri človeku, vidna s prostim očesom. V premeru meri 100 do 200 µm[1][2][3][4].

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]