Pojdi na vsebino

Sečila

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Sečíla (tudi mokríla ali uropoétski sistem) so organski sistem, ki proizvaja in odvaja seč in zajema ledvici, ledvična meha, sečevoda, sečni mehur in sečnico.

Fiziologija

[uredi | uredi kodo]

Ledvice

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Ledvica.

Človek ima dve ledvici, ki ležita v trebušni votlini retroperitonealno in posteriorno glede na prebavila. Ledvice obdaja perirenalno maščevje, nad vsako ledvico pa leži po ena nadledvičnica. V ledvice priteče po ledvičnih arterijah 25 % minutnega volumna srca (1,25 L/min); poglavitna naloga ledvic je filtracija vodotopnih odpadnih snovi iz krvi v seč. V ledvicah poteka koncentriranje seča. Imajo poglavitno vlogo pri uravnavanju koncentracije elektrolitov v krvi ter vzdrževanju pH ravnovesja. Človek dnevno izloči povpečno 1,5 L seča, vendar je prostornina odvisna od številnih dejavnikov.

Sečevod

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Sečevod.

Sečevod je sečno izvodilo, ki se začne v ledvičnem mehu ter se konča v sečnem mehurju. Vstopišče sečevoda v sečni mehur se imenuje sečevodovo ustje.

Sečni mehur

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Sečni mehur.

Sečni mehur je votel organ v sprednjem delu medenice. Njegova naloga je skladiščenje seča. V praznem stanju se skrči, poln mehur pa je balonaste oblike. 500 mL seča lahko zadrži 2-5 ur. V normalnih razmerah je okolje v mehurju sterilno.

Iztok seča v sečnico uravnava mišica ožilka sečnega mehurja.

Sečnica

[uredi | uredi kodo]
Glavni članek: Sečnica.

Končni odsek sečil predstavlja sečnica. V sečnici se distalno od zunanjega sfinktra sečnice običajno nahajajo komenzalne bakterije. Sečnica se pri ženskah konča v nožničnem preddvoru, pri moških pa na koncu glavice penisa.

Bolezni

[uredi | uredi kodo]

Bolezni ledvic

[uredi | uredi kodo]

Neledvične bolezni sečil

[uredi | uredi kodo]