Pojdi na vsebino

Skorjasti kamnokreč

Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Skorjasti kamnokreč
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:
Plantae (rastline)
Red:
Saxifragales (kamnokrečevci)
Družina:
Saxifragaceae (kamnokrečevke)
Rod:
Saxifraga (kamnokreč)
Vrsta:
S. crustata
Dvočlensko ime
Saxifraga crustata
Sinonimi[2]
  • Saxifraga cotyledon var. incrustata Vest.
  • Saxifraga crustacea Hoppe.
  • Saxifraga kerneri Beck.
  • Saxifraga incrustata Vest.

Skorjasti kamnokreč (znanstveno ime Saxifraga crustata) je vednozelena trajnica iz družine kamnokrečevk (Saxifragaceae),[3] ki uspeva na področju vzhodnih Alp.[4][5] Vrsto je prvič opisal avstrijski botanik Lorenz Chrysanth von Vest leta 1804.[2]

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Rodovno ime se nanaša na sposobnost kamnokrečev, da povzročajo drobljenje in erozijo skal, medtem ko se razraščajo naokoli. Saxum v latinščini pomeni "skala", frangere prevajamo kot "lomiti". Vrstni pridevek prav tako izvira iz latinskega izraza crustatus, ki pomeni "skorjast" ali "inkrustriran", in je povezan s kamnokrečevimi bleščečo zelenimi listi, katerih površina je prevlečena z drobci hrustljavega apnenčevega peska, ki ga rastlina izloča iz posebnih por, lociranih na listnih robovih.[3]

Skorjasti kamnokreč je vednozelena in srednje velika trajnica,[3] ki v gostih preprogah pokriva podlago in lahko doseže od 12 do 24 centimetrov višine.[4] Njeni črtalasti listi, ki imajo raven rob, so zeleni (s srebrnim sijajem) in navadno urejeni v rozete.[3]

Srebrnkast sijaj kamnokrečevih listov je posledica majhnih količin apnenca, natančneje kalcita (pogostega polimorfa kalcijevega karbonata), ki se izloča na listnih robovih, kjer se nahajajo sekrecijske pore hidatodnega tkiva.[3][6][7] Podobna ekskrecija kalcijevega karbonata se pojavlja pri mnogih drugih vrstah rodu kamnokrečev, a vse ne izločajo kalcita (nekatere secernirajo vaterit, medtem ko izloček drugih sestavljata tako kalcit kot tudi vaterit).[7]

Cvetovi običajnega izgleda imajo dolge rumenkasto bele do kremno bele venčne liste,[4] ki se združujejo v latasto socvetje. Slednje predstavlja končni del intenzivno rdečo obarvanega stebla, ki ne nosi listov.[3] Skorjasti kamnokreč cveti med junijem in avgustom.[8]

Razširjenost

[uredi | uredi kodo]

Skorjasti kamnokreč se pojavlja v vzhodnih Alpah, pri čemer njegovo območje razširjenosti predstavljajo Slovenija, Avstrija, Hrvaška in Italija.[3] Populacije te vrste je moč najti tudi v Dolomitih[4] in Dinaridih, vse od Slovenije do Črne gore.[5] V Sloveniji skorjasti kamnokreč velja za relativno pogosto rastlinsko vrsto, ki raste v Alpah, pa tudi v Trnovskem gozdu in na Snežniku.[9]

To rastlinsko vrsto se klasificira kot hazmofitno, saj večino njenega habitata predstavljajo melišča in podobne površine.[10]

Galerija

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Saxifraga crustata Vest — The Plant List«. www.theplantlist.org. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 23. avgusta 2021. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  2. 1 2 »Saxifraga crustata Vest«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 »Saxifraga crustata - Plant Finder«. www.missouribotanicalgarden.org. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  4. 1 2 3 4 »SAXIFRAGA CRUSTATA SEEDS (Encrusted Saxifrage, Silver Saxifrage) - Plant World Seeds«. www.plant-world-seeds.com. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  5. 1 2 Praprotnik, Dr Nada. »Deloindom - Kamnokreči: Prvaki rastlinskega sveta«. deloindom.delo.si. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  6. GARDINER, WALTER (1. julij 1881). »Memoirs: The Development of the Water-Glands in the Leaf of Saxifraga Crustata«. Journal of Cell Science. s2-21 (83): 407–414. doi:10.1242/jcs.s2-21.83.407. ISSN 0021-9533.
  7. 1 2 »Leaf margin organisation and the existence of vaterite-producing hydathodes in the alpine plant Saxifraga scardica«. Flora (v angleščini). 241: 27–34. 1. april 2018. doi:10.1016/j.flora.2018.02.006. ISSN 0367-2530.
  8. »Saxifraga crustata«. sloveniahiking.rocks. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  9. »Skorjasti kamnokreč«. sloveniahiking.rocks. Pridobljeno 23. avgusta 2021.
  10. Surina, B.; Martinčič, A. (1. december 2012). »Chasmophytes on screes? A rule and not an exception in the vegetation of the Karst (southwest Slovenia)«. Plant Biosystems - An International Journal Dealing with all Aspects of Plant Biology. 146 (4): 1078–1091. doi:10.1080/11263504.2012.671193. ISSN 1126-3504.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]