Dinarsko gorovje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Dinaridi)
Skoči na: navigacija, iskanje

Dinarsko gorovje je gorski sistem zahodnega Balkanskega polotoka.

Območje[uredi | uredi kodo]

Razdelitev Dinarskega gorstva

Dinarsko gorovje je mlado nagubano gorovje, ki poteka vzdolž zahodnega dela Balkanskega polotoka, vzdolž Jadranskega morja in geotektonsko predstavlja del Dinaridov. Na severozahodnem delu meji z Vzhodnimi Alpami in sicer na črti Tolmin - Idrijca - Žiri - južni rob Ljubljanskega barja - Škofljica - Temenica - Šmarjeta - Krka - Sava, na zahodu zajema tudi Istro in otoke, na jugu pa se razteza do porečij Kolubare in Morave, oziroma do Kosovske kotline in Prokletij v Srbiji.

Za to gorovje je značilna »Dinarska« smer gubanja v smeri severozahod-jugovzhod. Geomorfološko se deli na notranji dinarski pas in zunanji kraški pas.

Med najvišjimi vrhovi so najvišji Jezerski vrh na meji s Črno Goro, 2692 m Durmitor (2522 m), Dinara (1913 m), Velebit (1758 m), v Sloveniji pa Snežnik (1796 m).

Kamnine[uredi | uredi kodo]

Gorovje tvorijo v glavnem karbonatne kamnine in fliš (primer Slovenska Istra) na zahodu in paleozojske, permo-karbonske, metamorfne in magmatske kamnine na severovzhodu. Karbonatne kamnine, predvsem apnenec in dolomit omogočata nastanek s kraškimi pojavi bogat svet.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Položaj gorovja tvori naravno pregrado med Panonsko nižino in Jadranom, ki sili vlažne zračne mase k dviganju, povzroči nadpovprečne količine padavin, hkrati pa predstavlja tudi mejo med celinskim in sredozemskim podnebjem. Največ padavin je v hladni polovici leta, predvsem novembra, decembra in januarja, najmanj pa julija in avgusta.

Povezave[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]