Kovačnik

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Kovačnik

Kovačnik zlahka prepoznamo po značilnih cvetovih in paroma zraslih gornjih listih.
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Asteride
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Caprifoliaceae (kovačnikovke)
Rod: Lonicera (kosteničevje)
Vrsta: L. caprifolium
Znanstveno ime
Lonicera caprifolium
L.
Sinonimi[1]
  • Caprifolium atropurpureum K.Koch
  • Caprifolium germanicum Delarbre
  • Caprifolium hortense Lam.
  • Caprifolium italicum Medik.
  • Caprifolium magnevilleae Dippel
  • Caprifolium pallidum Schur
  • Caprifolium perfoliatum Röhl.
  • Caprifolium rotundifolium Moench
  • Caprifolium sylvaticum Lam.
  • Caprifolium vulgare Medik.

Kovačnik[2][3] (znanstveno ime Lonicera caprifolium) je vrsta listopadne ovijalke, ki spada v rod kosteničevje (Lonicera) in družino kovačnikovk (Caprifoliaceae).[4][3] Vrsta je avtohtona na določenih predelih Evrope, zanesli in zatem naturalizirali pa so jo tudi v jugovzhodni Britaniji in severovzhodni Severni Ameriki.[5][6] Vrsta nima statusa ogrožene ali zavarovane vrste, saj se v naravi pojavlja zelo pogosto.[3]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Izgled[uredi | uredi kodo]

Kovačnik je listopadna olesenela rastlina, ki jo je moč videti v obliki ovijalke ali plezalke, zmožne doseči vse do 5 metrov višine. V večini primerov se to kosteničevje ovija okoli raznih lesnatih rastlin. Kovačnik se okoli izbranega substrata ovija v smeri urinega kazalca.[2][3] Nekatere rastline se razraščajo po tleh.[3]

Listi[uredi | uredi kodo]

Kovačnikovi listi so jajčasti do eliptični in imajo cel, nenazobčan rob. So sinjezelene barve, njihova površina ni porasla s trihomi (dlačicami).[3] Stebelni listi so bodisi kratkopecljati bodisi sedeči (v takem primeru poganjajo neposredno iz poganjkov).[2] Karakteristična lastnost, po kateri je kovačnik mogoče enostavno razločevati od drugih vrst kosteničevja, so paroma zrasli gornji stebelni listi (ovršni listi). Posledično izgleda, da steblo poteka skozi sredino velikega ščitastega lista, ki je dejansko spoj dveh zraslih listov jajčaste oblike.[2]

Cvetovi in plodovi[uredi | uredi kodo]

Cvetovi kovačnika so somerni (zigomorfni) in rumene do bele barve s priložnostnimi rožnatimi do rdečkastimi odtenki. Sedeči cvetovi se nahajajo v skupinah po šest (redkeje manj) neposredno nad zraslimi ovršnimi listi.[2][3] Cvet ima šest dolgih prašnikov, ki zevajo daleč iz cveta. Plodnica je podrasla.[3] Druga prepoznavna lastnost kosteničevja so značilno oblikovani dvoustnati cvetovi, pri katerih je zgornja ustna iz štirih delov, medtem ko spodnjo gradita zgolj dva. Plodovi so rdečkaste do oranžne jagode kroglaste oblike, ki se združujejo v skupine po šest. Vrsta cveti od maja do julija in plodi avgusta ter septembra.[2]

Posebnosti[uredi | uredi kodo]

Kovačnikove rdeče jagode so strupene.[2]

Podobne vrste[uredi | uredi kodo]

Kovačniku so precej podobne druge vrste rodu kosteničevja. Tudi gozdno kosteničevje (Lonicera periclymenum) je navadno v obliki olesenele vzpenjalke, a rastlina nima paroma zraslih ovršnih listov, njeni listi pa so ožji (eliptični do podolgasti). Puhastolistno kosteničevje (Lonicera xylosteum) od kovačnika ločujemo po gosto dlakavih listih in rdečih jagodah, ki so po parih posajene na isti pecelj. Hkrati je puhastolistno kosteničevje grm. Lažje je ločevanje kovačnika in črnega kosteničevja (Lonicera nigra), nizkega grma, ki je ime dobil po črnikastih kroglastih jagodah.[2]

Pojavljanje[uredi | uredi kodo]

Kovačnik je prvotno jugovzhodnoevropska vrsta, ki so jo prenesli v druge evropske predele.[2] Danes se pojavlja tudi v Britaniji in zunaj Evrope, v Severni Ameriki.[5][6] Kovačnik raste predvsem v svetlejših gozdovih, pa tudi na gozdnih robovih in med grmičevjem.[2] Rastlina je precej pogosta, velikokrat jo je zaradi lepih cvetov in prijetnega vonja mogoče videti kot okrasno rastlino.[3]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »The Plant List: A Working List of All Plant Species«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. maja 2019. Pridobljeno 7. decembra 2014.
  2. 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,05 2,06 2,07 2,08 2,09 Eppinger, Michael; Hofmann, Helga; Frajman, Božo (2006). Drevesa in grmi: enostavno in zanesljivo določanje. Kranj: Narava. ISBN 978-961-91407-9-6. OCLC 448381606.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 3,5 3,6 3,7 3,8 »Kovačnik - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 24. julija 2021.
  4. »ITIS Standard Report Page: Lonicera caprifolium«. www.itis.gov. Pridobljeno 24. julija 2021.
  5. 5,0 5,1 »USDA Plants Database«. plants.sc.egov.usda.gov. Pridobljeno 24. julija 2021.
  6. 6,0 6,1 http://bonap.net/MapGallery/County/Lonicera%20caprifolium.png

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]