Baterijska reja
Baterijska reja ali reja v kletkah[1][2] je način vzrejanja živali, v glavnem perutnine, ki se uporablja predvsem za prirejo domačih kokoši. O baterijskem rejskem načinu govorimo, kadar živali vso svoje življenje prebijejo v kletkah.[1] Klasične baterijske kletke so iz moralno-etičnih razlogov v Evropski uniji prepovedali s 1. januarjem 2012, zaradi česar se v okviru baterijske reje danes uporabljajo živalim nekoliko prijaznejše obogatene baterijske kletke.[3][4] V Sloveniji se jajca nesnih kokoši, namenjena prodaji, označi s številko 3, del kode pa je tudi informacija o državi izvora in identifikacijski številki gospodarstva.[2]
Značilnosti[uredi | uredi kodo]
Baterijska reja je precej razširjen način vzrejanja kokoši, ki se ga poslužujejo predvsem rejci, ki bodisi nimajo pašnih površin, kjer bi kokoši gojili v okviru proste (pašne) ali ekološke reje, bodisi nimajo velikega hleva, da bi perjad vzgajali hlevsko (talno).[1] Med vidne prednosti baterijskega vzrejnega načina sodijo ekonomičnost in tehnološka naprednost, višja je tudi raven higieničnosti, manjša pa sta vpliv na okolje in ogljični odtis.[5] Ime baterijska reja izhaja iz tako imenovane baterije, v katero se veže večje število zaporednih kletk. Kletke baterijskih rejskih sistemov so obogatene; to pomeni, da imajo krmišče, napajališče, gnezdo, gred, steljo (nastil) in pripravo za obrabo krempljev.[1]
Slovenska zakonodaja predpisuje minimalno 750 cm2 površine kletke na posamično žival, pri čemer mora vsaj 600 cm2 predstavljati uporabna površina (tj. površina brez gnezda[6]). Vsa (skupna) površina vsake kletke mora doseči vsaj 2000 cm2. Kletka mora biti na vseh delih, z izjemo predela nad uporabno površino, visoka vsaj 20 cm. Smernice zahtevajo nenehno dostopno uporabno površino, ki mora imeti širino minimalno 30 cm, višino minimalno 45 cm in nagib maksimalno 14 %. Gnezdo morajo rejci jasno ločiti od preostalega dela kletke; navadno se to izvede s pomočjo plastične zavese. Tla kletke je potrebno prekriti s steljo, ki je suha in čista, sestavljena iz neškodljivega ter obenem krhkega materiala, namenjenega kokošjemu pretikanju. Ponekod se steljo nadomesti s kokošjo krmo (krmno mešanico). Med nadaljnje zahteve spadata minimalna dolžina 15 cm gredi na kokoš in 12 cm krmilnika na žival, obvezen pa je tudi napajalnik. V sistemih z več baterijskimi linijami morajo rejci poskrbeti, da so te med seboj oddaljene za najmanj 90 cm, medtem ko mora biti najbolj spodnja vrstica kletk vsaj 35 cm nad tlemi.[1][7][6]
V družbi[uredi | uredi kodo]
Na Slovenskem je najbolj razširjen vzrejni sistem nesnih kokoši baterijska reja, ki zavzema 61 %.[5][8] Ostali rejski načini, tako imenovani alternativni načini,[6] so sledeči: hlevska reja 36 %, prosta reja 2 % in ekološka reja 1 %.[5][8]
V Sloveniji je moč opaziti največje povpraševanje po jajcih nesnih kokoši, gojenih v okviru hlevske (talne) reje, četudi največji delež proizvodnje jajc še vedno zaseda baterijska reja.[9] Zaradi ekonomičnosti je baterijski rejski sistem cenejši; posledično so tudi produkti takšnega načina reje bolj ceneni kot jajca drugih rej (praviloma je paket desetih jajc talne reje za slab evro dražji od enakega števila jajc baterijske reje[10]).[5][11] Prevladuje javno mnenje, da naj bi baterijsko gojene kokoši živele v slabih razmerah, medtem ko jih denimo v okviru hlevske reje ne omejujejo kletke in se lahko perjad prosto giblje na razmeroma velikih hlevskih površinah.[11]
Konec marca 2018 se je pod taktirko organizacij Danes je nov dan in Društvo za zaščito živali Ljubljana pričela peticija za odpravo jajc baterijske reje, v okviru katere so organizatorji zbirali podpise (kot cilj so si zadali 5000 podpisov,[12] dosegli so ga v nekaj več kot 30 urah,[13] v enem tednu je bilo zbranih več kot 11 000 podpisov, do konca aprila 2018 je število naraslo na 13 731[14]) in nato na večje slovenske trgovce naslovili pismo s pozivom za umik baterijskih jajc iz trgovin.[15][16][12] Nezaželenost jajc baterijske reje so upoštevali nekateri trgovci; ponekod so povečali ponudbo jajc drugih rejskih sistemov in zmanjšali zaloge baterijskih jajc, drugod pa baterijskih jajc sploh ni več na voljo oziroma so trgovci obljubili njihovo postopno odpravo.[9][17] Aprila 2019 sta že omenjeni organizaciji na takratno kmetijsko ministrico Aleksandro Pivec in direktorja UVHVVR naslovili javno pismo s pozivom k ureditvi sistemske prepovedi baterijske reje kokoši nesnic v Sloveniji.[14]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Holcman, Antonija; Terčič, Dušan; Salobir, Janez; Zorman-Rojs, Olga (2020). Perutnina : reja kokoši, pur, gosi, rac, prepelic. Ljubljana: Kmečki glas. ISBN 978-961-203-484-9. OCLC 1146270237.
- ↑ 2,0 2,1 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za varno hrano: OZNAČEVANJE JAJC (2009). Ljubljana.
- ↑ "European Union Bans Battery Cages for Egg-Laying Hens". Food Safety News (angleščina). 2012-01-19. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ "Battery cage". ESDAW (angleščina). Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 5,0 5,1 5,2 5,3 "O jajcih in reji kokoši nesnic". blog.imasjajca.si (angleščina). Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 6,0 6,1 6,2 Adamič, Janja (2020). "Primerjava različnih načinov reje kokoši nesnic z vidika dobrobiti živali". repozitorij.uni-lj.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ "Pravilnik o zaščiti rejnih živali". pisrs. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 8,0 8,1 "Kaj moramo vedeti, preden si omislimo jato kokoši?". Kmetijsko gozdarski zavod Maribor. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 9,0 9,1 "Baterijska reja, dobrobit živali in padec samooskrbe". 18. april 2018.
- ↑ "Katera jajca v trgovini so najboljša?". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 11,0 11,1 "To so dobra jajca". zurnal24.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 12,0 12,1 "Kampanja proti baterijski reji jajc". Lupa portal. 2018-03-27. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ "Slovenske kokoši znesejo milijon jajc na dan, večina iz baterijske reje". RTVSLO.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ 14,0 14,1 "Ministrico za kmetijstvo in direktorja UVHVVR smo pozvali k ureditvi prepovedi baterijske reje v Sloveniji!". Imaš jajca?. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ "Peticija za odpravo jajc baterijske reje s skoraj 7000 podpisi. Jata Emona: Tip reje kokoši v ničemer ne vpliva na hranilno vrednost jajc". 28. marec 2018.
- ↑ "Imaš jajca?". imasjajca.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
- ↑ "Večina trgovcev bo umaknila jajca iz baterijske reje | Novice". www.viva.si. Pridobljeno dne 2021-12-15.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Baterijske kletke |