Octovec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Octovec
Сумах оленерогий (Сумах пушистый, Уксусное дерево) - Rhus typhina - Staghorn sumac - Влакнест шмак - Essigbaum (23408707041).jpg
Octovec je moč najlažje prepoznati po betičastih skupkih dlakavih rdečkastih koščičastih plodov.
Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Rozide
Red: Sapindales (javorovci)
Družina: Anacardiaceae (rujevke)
Rod: Rhus
Vrsta: R. typhina
Znanstveno ime
Rhus typhina
L., 1756[2]
Rhus typhina range map 4.png
Sinonimi

Rhus hirta

Navadni octovec[3], občasno samo octovec (znanstveno ime Rhus typhina)[4] je severnoameriška tujerodna (alohtona), potencialno invazivna drevesna vrsta.[5] Rastlino, ki se pojavlja tako v obliki grmovnice kot tudi drevesa[4], uvrščamo v družino rujevk, Anacardiaceae.[6] Gre za dobro prepoznavno okrasno in podivjano vrsto, ki jo je mogoče enostavno določiti s pomočjo opečnato do rjasto rdečih betičastih skupkov plodov.[4] Četudi octovec na evropskem področju velja za tujerodno in za domačo floro potencialno nevarno vrsto, ima rastlina na Rdečem seznamu IUCN status najmanj ogrožene vrste.[7]

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Izgled[uredi | uredi kodo]

Octovec je dvodomna[5] lesnata rastlina in listavec, ki se pojavlja tako v obliki grma kot tudi manjšega drevesa. Navadno doseže od 3 do 5 metrov višine, zanj pa je značilna tudi precej razrasla rastna oblika. Svojo prisotnost v nekem habitatu rastlina povečuje s pomočjo tvorbe pritlik, ki ji omogočajo razraščanje v širše in gostejše sestoje grmičevja.[4] Mladi poganjki so štrleče dlakavi.[5]

Listi[uredi | uredi kodo]

Do pol metra dolgi listi octovca so lihopernato sestavljeni.[4][5] Posamičen sestavljen list gradi večje število (navadno od 13 do 27[5]) priostrenih podolgastosuličastih in nazobčanih lističev,[4] ki presegajo 10 centimetrov dolžine.[8] Kot je značilno za listavce v jesenskem času, tudi listi octovca po preteku poletja dobijo živo oranžne in rdeče barve. Octovčevi listi so strupeni.[4]

Cvetovi in plodovi[uredi | uredi kodo]

Octovec ima majhne in neopazne cvetove rumene do zelene barve, ki se v velikem številu združujejo v gosta in pokončna socvetja. Ta vrsta rujevk je še posebej značilna zaradi svojih rjavo rdečih skupkov plodov. Jeseni oplojeni cvetovi rumenkasto zelenega socvetja dozorijo v drobcene rdečkaste in dlakave koščičaste plodove. Množica tovrstnih dlakastih rdečih plodov skupaj tvori dobro prepoznavne betičaste skupke.[4] Soplodja ostanejo na drevesu do pomladi.[5] Vrsta cveti v obdobju junija in julija[3][4][5] ter plodi avgusta in septembra.[3][4]

Uporabnost[uredi | uredi kodo]

Znano je, da so severnoameriška indijanska plemena žametno obarvana octovčeva soplodja uporabljala za proizvodnjo osvežilnih pijač, ki so bile nekoliko kisle, a bogate z vitaminom C. Ime octovec je vrsta dobila po svoji uporabnosti, kajti nekateri Evropejci so s pomočjo koščičastih plodov aromatizirali kis. Poleg prehrane je bila rastlina ponekod pogosta tekstilna vrsta, s pomočjo katere so pridobivali barvo (iz lubja rumeno, iz korenin rjavo in iz plodov rdečo). Američani so octovčevo listje uporabljali za pridobivanje čreslovin (taninov), ki so omogočale strojenje finega usnja.[3]

Pojavljanje[uredi | uredi kodo]

Octovec je severnoameriška vrsta[5], ki ima na Rdečem seznamu IUCN status najmanj ogrožene.[7] Poreklo te drevesne in grmovne vrste so vzhodni predeli Severne Amerike, pogosto se pojavlja tudi v srednjeevropskem prostoru, kjer jo mnogokrat gojijo kot okrasno parkovno in vrtno grmičevje/drevje, občasno pa octovec podivja in tvori divje sestoje zunaj obdelanih površin.[4] V Evropo so popotniki vrsto zanesli že leta 1620.[3] Največkrat porašča ruderalna rastišča, gozdne robove in jase. V Sloveniji octovec uvrščamo med dobro poznane tujerodne (alohtone) rastline, vrsta pa je navedena tudi na opozorilnem seznamu, ki opozarja na potencialno invazivnost (vrsta se razširja v glavnem vegetativno). Prvi podatek o pojavljanju octovca v slovenskih deželah sega v leto 1980.[5]

Galerija[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Stritch, L. (2018). "Rhus typhina". Rdeči seznam IUCN ogroženih vrst. 2018: e.T61984086A61984088. doi:10.2305/IUCN.UK.2018-1.RLTS.T61984086A61984088.en. Pridobljeno 3 May 2020.
  2. taxonomy. "Taxonomy browser (Rhus typhina)". www.ncbi.nlm.nih.gov. Pridobljeno 2021-08-19.
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 3,4 Hofmann, Helga (2013). Drevesa in grmi odkrivamo in določamo najpomembnejše vrste. ISBN 978-961-01-2667-6. OCLC 859018554.
  4. 4,00 4,01 4,02 4,03 4,04 4,05 4,06 4,07 4,08 4,09 4,10 Eppinger, Michael; Hofmann, Helga; Frajman, Božo (2006). Drevesa in grmi: enostavno in zanesljivo določanje. Kranj: Narava. ISBN 978-961-91407-9-6. OCLC 448381606.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 5,7 5,8 "Octovec – Tujerodne vrste". Pridobljeno 2021-08-11.
  6. "ITIS Standard Report Page: Rhus typhina". www.itis.gov. Pridobljeno 2021-08-11.
  7. 7,0 7,1 Botanist, Larry Stritch (National; Wo, USDA Forest Service-; Staff, Range; 3S; Street, 201 14th; Assessments), SW Washington DC 20250/ Conifer (2018-02-23). "IUCN Red List of Threatened Species: Rhus typhina". IUCN Red List of Threatened Species. Pridobljeno 2021-08-11.
  8. "Octovec - Urbanatura". www.urbanatura.si. Pridobljeno 2021-08-11.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Več gradiva o temi Rhus typhina v Wikimedijini zbirki