Hidrofilija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Hidrofilija (opraševanje s pomočjo vode)
Navadna valisnerija (Vallisneria spiralis)
Med hidrofilne vrste spada tudi morska trava (rod Zostera). Na sliki je prikazana vrsta Zostera marina.

Hidrofilija (manj ustrezno hidrogamija) je botanični izraz, ki se uporablja za razmeroma slabo razširjen tip opraševanja, pri katerem se pelod prenaša s pomočjo vode. Rastlinskim vrstam, pri katerih se pojavlja hidrofilija, rečemo hidrofilne rastline.[1][2][3] Najpogosteje pelodna zrna prenašata rečni tok in vodni tok v potokih. Poleg hidrofilije poznamo še več drugih načinov opraševanja rastlin; najbolj razširjena sta anemofilija (opraševanje s pomočjo vetra) in zoofilija (opraševanje s pomočjo živali).[4][1] Za hidrofilijo se predvideva, da se je razvila iz anemofilije.[5]

Delitev[uredi | uredi kodo]

Običajno hidrofilne vrste razvrščamo v dve različni kategoriji. Nekatere rastlinske vrste odvržejo svoj pelod zunaj vode in ta potem, ko pade v vodo, pasivno pluje po vodni gladini, dokler ne doseže rastline z ženskimi cvetovi. Temu načinu pogosto rečemo kar opraševanje nad vodno gladino ali epihidrofilija (manj ustrezno epihidrogamija).[6][7][8]

Pelodna zrna drugih vrst se iz prašnikov sproščajo pod vodno gladino in nato na takšen način potujejo do (navadno) potopljenih rastlin z ženskimi cvetovi. Temu načinu pravimo tudi hipohidrofilija (manj ustrezno hipohidrogamija).[7][6][8] Med podvodne (submerzne) rastlinske vrste spadajo na primer rogolist (Ceratophyllum), podvodnica (Najas) in morska trava (Zostera).[2]

Opraševanje nad vodno gladino[uredi | uredi kodo]

Epihidrofilija, opraševanje nad vodno gladino, je veliko bolj razširjeno[9] in se zanj predvideva, da naj bi bilo prehodno stanje med anemofilijo (opraševanjem z vetrom) in pravo hidrofilijo. Za ta način opraševanja je značilno, da pelod pasivno plava na vodni gladini, vse dokler ne doseže ženskih pestičev. Opisan pojav so zasledili pri rodovih Hydrilla, Callitriche, Ruppia, Zostera (morske trave) in Elodea. Pri rodu valisnerija, Vallisneria se moške rastline sčasoma odcepijo od podlage in pasivno potujejo z vodnim tokom vse do ženskih rastlin, čemur sledi stik med moškimi prašniki in brazdami ženskih pestičev, pri čemer se pelod prenese iz ene rastline na drugo.[9] Opraševanje nad vodno gladino je bilo opisano tudi pri nekaj vrstah rodu dristavec, Potamogeton in izbranih morskih vrstah.[10]

Opraševanje pod vodno gladino[uredi | uredi kodo]

Hipohidrofilija, opraševanje pod vodno gladino, se pojavlja recimo pri nekaterih rastlinah rodu Hydrilla in vrstama Posidonia australis ter Zostera marina.[11] Med bolj znane hidrofilne vrste, ki se oprašujejo pod vodno gladino, sodi tudi rod podvodnic (Najas),[2] kjer so pelodna zrna rastlin težja kot voda in zato potonejo. Na poti proti morskemu dnu nekatera pelodna zrna ujamejo pestiči razmeroma enostavnih ženskih rastlin.[9]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 "Botanični terminološki slovar". Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Pridobljeno dne 2021-01-30.
  2. 2,0 2,1 2,2 Krajnčič, Božidar. (2001). Botanika : razvojna in funkcionalna morfologija z anatomijo (3., izpopolnjena izd izd.). Maribor: Fakulteta za kmetijstvo. ISBN 961-6317-06-7. OCLC 444656317.
  3. "Hydrophily". Oxford Reference (angleščina). doi:10.1093/oi/authority.20110803095953599. Pridobljeno dne 2021-01-30.
  4. "What are Pollinators". Pollinator.org (angleščina). Pridobljeno dne 2021-01-30.
  5. "Anemophily - an overview | ScienceDirect Topics". www.sciencedirect.com. Pridobljeno dne 2021-01-30.
  6. 6,0 6,1 Philbrick, C. Thomas (1988). "Evolution of Underwater Outcrossing From Aerial Pollination Systems: A Hypothesis". Annals of the Missouri Botanical Garden. Vol. 75 no. 3. str. 836–841. doi:10.2307/2399371. ISSN 0026-6493.
  7. 7,0 7,1 "Agents for Pollination: Anemophily, Zoophily and Hydrophily (With Diagrams)". Biology Discussion (angleščina). 2015-10-15. Pridobljeno dne 2021-01-30.
  8. 8,0 8,1 Du, Zhi-Yuan; Wang, Qing-Feng (2014-12-19). "Correlations of Life Form, Pollination Mode and Sexual System in Aquatic Angiosperms". PLoS ONE. Vol. 9 no. 12. doi:10.1371/journal.pone.0115653. ISSN 1932-6203. PMC 4272260. PMID 25525810.
  9. 9,0 9,1 9,2 Chisholm, Hugh. "Pollination". en.wikisource.org. Pridobljeno dne 30. januar 2021.
  10. Zhang, Xiao-lin; Gituru, Robert W.; Yang, Chun-feng; Guo, You-hao (2010–07). "Exposure to water increased pollen longevity of pondweed (Potamogeton spp.) indicates different mechanisms ensuring pollination success of angiosperms in aquatic habitat". Evolutionary Ecology (angleščina). Vol. 24 no. 4. str. 939–953. doi:10.1007/s10682-010-9351-z. ISSN 0269-7653.CS1 vzdrževanje: Date format (link)
  11. Cox, Paul Alan (1988). "Hydrophilous Pollination". Annual Review of Ecology and Systematics. Vol. 19. str. 261–279. ISSN 0066-4162.