Korund

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Korund
Splošno
KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaAluminijev oksid, Al2O3
Strunzova klasifikacijaIV/C.04-10
Klasifikacija DANA4.3.1.1
Kristalna simetrijaTrigonalna (3 2/m)
Osnovna celicaa = 4,75 Å, c = 12,982 Å; Z=6
Lastnosti
BarvaBrezbarven, siv, rjav, rožnat do rdeč, oranžen, rumen, zelen, moder, vijoličen; barva je lahko conska, asteriziran večinoma siv in rjav
Kristalni habitStrmo bipiramiden, ploščat, prizmatičen, robmoedrični kristali, masiven ali zrnat
Kristalni sistemTrigonalni (heksagonalni skalenoeder),
oznaka 3 2/m,
prostorska skupina: R3c
DvojčičenjeObičajo polisintetsko
RazkolnostBrez razkola, delitev v treh smereh
LomŠkoljkast do neraven
Trdota9
SijajDiamanten do steklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren, prosojen do neprozoren
Specifična teža3,95–4,10
Optične lastnostiEnoosen(–)
Lomni količniknω = 1,767–1,772
nε = 1,759–1,763
PleohroizemBrez
Tališče2044 °C
TaljivostNetaljiv
TopnostNetopen
PretvorbeNa površini se lahko spremeni v sljudo, kar zmanjša trdoto
DrugoV UV svetlobi lahko fluorescira ali fosforescira
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
SafirVse barve razen rdeče
RubinRdeč
SmirekČrn zrnat korund, pomešan z magnetitom, hematitom ali hercinitom

Korund (staroindijsko kauruntaka - rubinasto rdeča) je mineral aluminijevega oksida in spada med okside.

Spada med najbolj dragocene kamne, ki krasijo marsikatero krono in so v ponos mnogim zbirkam.

Sestava minerala[uredi | uredi kodo]

Korund vsebuje 53% aluminija in 47% kisika, skoraj vedno pa tudi kovinske okside, ki mu dajejo barvo: tako mu npr. krom obarva rdeče, modro barvo pa mu daje majhna vsebnost titana.

Različice minerala[uredi | uredi kodo]

Glede na prisotnost kovinskih oksidov ločimo več variant korunda:

  • levkosafir
  • navadni korund
  • orientalski ametist
  • orientalski smaragd
  • orientalski topaz
  • rubin
  • safir

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

V Sloveniji lahko najdemo le rožnato obarvani navadni korund v vasi Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju.

Po svetu so znana nahajališča korundov v Makedoniji (kamnolom marmorja Sivec pri Prilepu), Italiji (Mosso Santa Maria), Franciji, Nemčiji (Fulda, Laacher See), Švici (Campo Longo), Grčiji (Naksos), na Češkem (Čejov, Drahonin, Kloub, Merunice), v Rusiji (Ural), Kazahstanu (Semis Bugu), ZDA (Alabama, Georgia, Karolina, Kolorado, Montana, Nevada), Kanadi (Bancroft, Craigmont), Braziliji, Južni Afriki, Madagaskarju (Ambasitra), Tanzaniji, Nigeriji, Indiji, Bengaliji, Madrasu, na Šrilanki (Adams Peak), v Burmi (Mogok), na Tajskem (Chantabun) in Borneu ter v Kitajski, Japonski, Afganistanu in Avstraliji.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Uporablja se ga predvsem v draguljarstvu, saj sta rubin in safir med najbolj cenjenimi dragimi kamni. Lepo obarvani čisti rubini celo presegajo ceno diamanta.

Navadni korund pa se uporablja kot brusilno sredstvo.

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

  1. Handbook of Mineralogy
  2. Corundum at Mindat.org
  3. Corundum at Webmineral
  4. Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7. 

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.