Muskovit
| Muskovit | |
|---|---|
 | |
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred - Silikati, podrazred filosilikati |
| Kemijska formula | KAl2[(OH,F)2|AlSi3O10] |
| Strunzova klasifikacija | 09.EC.15 |
| Klasifikacija DANA | 71.02.02a.01 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina C 2/m |
| Osnovna celica | a = 5,19, b = 9,03, c = 20,05, β = 95,5°, Z = 4 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 398,71 g/mol |
| Barva | Bela, siva, srebrna |
| Kristalni habit | Listnat, sljudast, masiven |
| Kristalni sistem | Monoklinski ali triklinski |
| Dvojčičenje | Pogosto na [310], manj pogosto na {001} |
| Razkolnost | Popolna na {001} |
| Lom | Krhek |
| Žilavost | Elastičen |
| Trdota | Vzporedno z {001}: 2 – 2,5, pravokotno na {001}: do 4 |
| Sijaj | Steklast |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 2,76 – 3 |
| Gostota | 2,77 - 2,88 g/cm3, povprečna: 2,82 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,552 – 1,576, nβ = 1,582 – 1,615, nγ = 1,587 – 1,618 |
| Dvolomnost | δ = 0,035 - 0,042 |
| Pleohroizem | Šibka, na obarvanih primerkih |
| Kot 2V | 2Vx = 30° - 47° |
| Disperzija | Šibka, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne fluorescira |
| Tališče | ~ 1320 °C |
| Topnost | Netopen v HCl in H2SO4 |
| Sklici | [1][2][3] |
Muskovit ali kalijeva sljuda,[4] tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O). Ime je dobil po moskovskem steklu, ker se je včasih v Rusiji uporabljal za zasteklitev oken.
Muskovit je eden od najpogostejših mineralov v magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamninah. Ima popolno razkolnost in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju (Indija)[5] in Ontariju (Kanada) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m2.
Muskovit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Njegova trdota zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo dvolomen. Zelen s kromom bogat različek muskovita je fuksit (K(Al,Cr)3Si3O10(OH)2).
Muskuvit je najpogostejša sljuda, ki se pojavlja v granitih, pegmatitih, gnajsih in skrilavcih, in kot kontaktna metamorfna kamnina ali sekundarni mineral, ki je nastal iz topaza, ortoklaza, kianita in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot mazivo.
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Muscovite mineral information and data Mindat
- ↑ Muscovite Mineral Data Webmineral
- ↑ Handbook of Mineralgy
- ↑ Encyclopædia Britannica
- ↑ P. C. Rickwood (1981). »The largest crystals« (PDF). American Mineralogist. 66: 885–907.
Viri[uredi | uredi kodo]
- Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
- Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
- Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
