Pojdi na vsebino

Muskovit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Muskovit
Splošno
KategorijaVIII. razred - Silikati, podrazred filosilikati
Kemijska formulaKAl2[(OH,F)2|AlSi3O10]
Strunzova klasifikacija09.EC.15
Klasifikacija DANA71.02.02a.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celicaa = 5,19, b = 9,03,
c = 20,05, β = 95,5°,
Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa398,71 g/mol
BarvaBela, siva, srebrna
Kristalni habitListnat, sljudast, masiven
Kristalni sistemMonoklinski ali triklinski
DvojčičenjePogosto na [310], manj pogosto na {001}
RazkolnostPopolna na {001}
LomKrhek
ŽilavostElastičen
TrdotaVzporedno z {001}: 2 – 2,5,
pravokotno na {001}: do 4
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža2,76 – 3
Gostota2,77 - 2,88 g/cm3,
povprečna: 2,82 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,552 – 1,576,
nβ = 1,582 – 1,615,
nγ = 1,587 – 1,618
Dvolomnostδ = 0,035 - 0,042
PleohroizemŠibka, na obarvanih primerkih
Kot 2V2Vx = 30° - 47°
DisperzijaŠibka, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
Tališče~ 1320 °C
TopnostNetopen v HCl in H2SO4
Sklici[1][2][3]

Muskovit ali kalijeva sljuda,[4] tudi mačje srebro ali zlato ter rusko ali moskovsko steklo je kalijev aluminijev silikat s kemijsko formulo KAl2(AlSi3O10)(F,OH)2 ali (KF)2(Al2O3)3(SiO2)6(H2O). Ime je dobil po moskovskem steklu, ker se je včasih v Rusiji uporabljal za zasteklitev oken.

Muskovit je eden od najpogostejših mineralov v magmatskih, metamorfnih in sedimentnih kamninah. Ima popolno razkolnost in se kolje v izredno tanke lističe, ki so pogosto zelo elastični. Kristali so lahko drobni ali izjemno veliki. V Nelloreju (Indija)[5] in Ontariju (Kanada) so našli plošče muskovita velikosti do 50 m2.

Fuksit in glavkofan
Muskovit z berilom morganitom iz Paproka, Afganistan (dimenzije: 5,9 × 4,8 × 3,4 cm)

Muskovit kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Njegova trdota zporedno z ravnino [001] je 2 – 2,25, pravokotno na ravnino [001] pa 4. Lahko je prozoren ali prosojen, brezbarven, siv, rjav, zelen ali rumen, izjemoma tudi vijoličen ali rdeč. Je anizotropen in zelo dvolomen. Zelen s kromom bogat različek muskovita je fuksit (K(Al,Cr)3Si3O10(OH)2).

Muskuvit je najpogostejša sljuda, ki se pojavlja v granitih, pegmatitih, gnajsih in skrilavcih, in kot kontaktna metamorfna kamnina ali sekundarni mineral, ki je nastal iz topaza, ortoklaza, kianita in drugih mineralov. V pegmatitih se pogosto najdejo ogromne plošče, ki imajo veliko tržno vrednost. Muskovit je surovina za izdelavo ognjevarnih in izolacijskih materialov, oken na talilnih pečeh in v manjšem obsegu kot mazivo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Muscovite mineral information and data Mindat
  2. Muscovite Mineral Data Webmineral
  3. Handbook of Mineralgy
  4. Encyclopædia Britannica
  5. P. C. Rickwood (1981). »The largest crystals« (PDF). American Mineralogist. 66: 885–907.
  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]