Halotrihit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Halotrihit
Splošno
KategorijaVI. razred - Sulfati
Kemijska formulaFeAl2(SO4)4 • 22H2O
Strunzova klasifikacija07.CB.85
Klasifikacija DANA29.07.03.02
Kristalna simetrijaMonoklinska sfenoidna (2),
prostorska skupina P 2
Osnovna celicaa = 20,519 Å, b = 24,297 Å,
c = 6,181 Å, Z = 4, β = 100,9°,
V = 3,025,94 Å3
Lastnosti
Molekulska masa278,02 g/mol
BarvaBrezbarvna do bela, rumenkasta, zelenkasta
Kristalni habitSkorjast ali vlaknat
Kristalni sistemMonoklinski
RazkolnostNerazločna na {010}
LomNeraven
Trdota1,5 - 2
SijajSvilnat
Barva črteBela
ProzornostProzoren, prosojen
Gostota1,78 – 1,90 g/cm3,
izračunana: 1,95 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,48, nβ = 1,486, nγ = 1,49
Dvolomnostδ = 1,010
PleohroizemNe
Kot 2VIzračunan: 78º,
izmerjen: 35º
DisperzijaNe
Ultravijolična fluorescencaNe
TopnostTopen v vodi
Sklici[1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domača imenaPeresasta sol, lasasta sol, železnati galun, peresasti galun

Halotrihit (iz latinskega halotrichum – lasasta sol) je zelo hidratiziran železov aluminijev sulfat s kemijsko formulo FeAl2(SO4)4 • 22H2O. Mineral nastaja s preperavanjem in razpadom pirita, običajno v bližini vulkanskih dimnikov. Halotrihit tvori vlaknate monoklinske kristale in je topen v vodi.

Najbolj znana nahajališča halotrihita so puščava Atacama (Čile), Saška (Nemčija), okrožje San Juan (Utah, ZDA) in Mont Saint-Hilaire (Kanada).

V Sloveniji so halotrihit našli v idrijskem rudniku živega srebra.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Webmineral
  2. *Saint-Hilaire
  3. mindat.org
  4. »Mineral Atlas«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 24. novembra 2006. Pridobljeno 12. januarja 2011.
  5. 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.