Halotrihit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Halotrihit
Splošno
Kategorija VI. razred - Sulfati
Kemijska formula FeAl2(SO4)4 • 22H2O
Strunzova klasifikacija 07.CB.85
Klasifikacija DANA 29.07.03.02
Kristalna simetrija Monoklinska sfenoidna (2),
prostorska skupina P 2
Osnovna celica a = 20,519 Å, b = 24,297 Å,
c = 6,181 Å, Z = 4, β = 100,9°,
V = 3,025,94 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 278,02 g/mol
Barva Brezbarvna do bela, rumenkasta, zelenkasta
Kristalni habit Skorjast ali vlaknat
Kristalni sistem Monoklinski
Razkolnost Nerazločna na {010}
Lom Neraven
Trdota 1,5 - 2
Sijaj Svilnat
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren, prosojen
Gostota 1,78 – 1,90 g/cm3,
izračunana: 1,95 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,48, nβ = 1,486, nγ = 1,49
Dvolomnost δ = 1,010
Pleohroizem Ne
Kot 2V Izračunan: 78º,
izmerjen: 35º
Disperzija Ne
Ultravijolična fluorescenca Ne
Topnost Topen v vodi
Sklici [1][2][3][4][5]
Glavne vrste
Domača imena Peresasta sol, lasasta sol, železnati galun, peresasti galun

Halotrihit (iz latinskega halotrichum – lasasta sol) je zelo hidratiziran železov aluminijev sulfat s kemijsko formulo FeAl2(SO4)4 • 22H2O. Mineral nastaja s preperavanjem in razpadom pirita, običajno v bližini vulkanskih dimnikov. Halotrihit tvori vlaknate monoklinske kristale in je topen v vodi.

Najbolj znana nahajališča halotrihita so puščava Atacama (Čile), Saška (Nemčija), okrožje San Juan (Utah, ZDA) in Mont Saint-Hilaire (Kanada).

V Sloveniji so halotrihit našli v idrijskem rudniku živega srebra.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Webmineral
  2. ^ *Saint-Hilaire
  3. ^ mindat.org
  4. ^ Mineral Atlas
  5. ^ 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.