Opal

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Opal

Neobdelan opal iz Etiopije
Splošno
Kategorija Mineraloid
Kemijska formula Hidratiziran silicijev dioksid SiO2·nH2O
Lastnosti
Barva Bela, siva, rumena, rjava, zelena, modra, oranžna, rdeča, črna, brezbarvna
Kristalni habit Nepravilne rudne žile, masiven ali grudast
Kristalni sistem Amorfen[1]
Razkolnost Brez razkola[1]
Lom Školjkast do neraven[1]
Trdota 5,5–6,5[1]
Sijaj Podsteklast do voščen[1]
Barva črte Bela
Prozornost Neprozoren, prosojen, prozoren
Specifična teža 2,15 (+,08, -,90)[1]
Sijaj površine Steklast do smolnat[1]
Optične lastnosti Enolomen, pogosto dvolomen zaradi notranjih napetosti[1]
Lomni količnik 1,450 (+,020, -,080), mehiški opali 1,37[1]
Dvolomnost Ne[1]
Pleohroizem Brez[1]
Ultravijolična fluorescenca črna ali bela barva jedra: inerten do bel do zmerno svetlo moder, zelen ali rumen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; navadni opal: inerten do intenzivno zelen ali rumenkasto zelen v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira; ognjeni opal: inerten do zmerno zelenkasto rjav v kratkovalovni ali dolgovalovni svetlobi, lahko fosforescira[1]
Absorpcijski spekter Zeleni primerki: 660nm, pri 470nm prekinitev[1]
Diagnostične značilnosti Pri segrevanju potemni
Topnost Vroča slana voda, baze, metanol, fluorovodikova kislina
Sklici [2][3]
ognjeni opal

Opal je poldragi kamen, amorfna oblika kremenice, ki vsebuje različne količine vode. Pri sorazmerno nizkih temperaturah se izloča iz vode, ki vsebuje kremenico in se pojavlja v razpokah v magmatskih kamninah ter v gomoljih v sedimentnih kamninah.

Opal je sorazmerno mehak kamen, ki se hitro poškoduje, posebej pa mu škodi tudi voda, saj ob stiku z njo potemni in izgubi lesk. Za opale je značilno mavrično prelivanje barv, ki obsegajo modre, rdeče, zelene in oranžne odtenke. Poznamo tri podskupine opalov; bele, črne in ognjene. Za ognjeni opal je značilno, da ne preliva barv temveč je enotne rumene barve.

Najpomembnejša nahajališča opalov danes so v Avstraliji, v državah Queensland in Novi Južni Wales ter v Mehiki, Hondurasu in v ZDA, v zvezni državi Nevada. V Evropi so najstarejša nahajališča opalov na Madžarskem.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,00 1,01 1,02 1,03 1,04 1,05 1,06 1,07 1,08 1,09 1,10 1,11 1,12 Gemological Institute of America, GIA Gem Reference Guide 1995, ISBN 0-87311-019-6
  2. ^ Webmineral: Opal
  3. ^ Mindat.org: Opal

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]