Seznam mineralov v Sloveniji

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Različni minerali
Kipci živali iz različnih mineralov

Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki se nahajajo oziroma so se nahajali v večjih količinah v Sloveniji. Razdeljeni so po sistematiki H. Strunza, ki temelji predvsem na kemični sestavi mineralov, ter v vsakem podpoglavju po abecednem redu.

Odkritja in poimenovanja novih mineralov priznava oz. določa Mednarodna mineraloška zveza (ang. International Mineralogical Association, IMA). Baza podatkov Mineralogy Database je 31. decembra 2009 vsebovala opise 4.714 mineralov, pri čemer največji delež pripada silikatom in fosfatom.[1][2] Popolnega seznama mineralov sicer ni mogoče sestaviti, saj vsako leto odkrijejo nove minerale. V Sloveniji status mineralov določa Zakon o ohranjanju narave (ZON).[3]

Da je neka naravna trdna spojina priznana za mineral, mora nastati preko geoloških procesov ter mora imeti značilno kemično sestavo z značilno kristalno zgradbo, tj. geometrijsko prostorsko razporeditvijo atomov v notranji strukturi minerala, in določene fizikalne lastnosti. Tako se nekatere kamnine ne prišteva med minerale, saj je skupek oz. agregat mineralov in/ali mineraloidov in torej nima značilne kemične sestave. Po sestavi se minerali raztezajo od čistih elementov in preprostih soli do zelo kompleksnih silikatov.[4] V Sloveniji je najpogostejši mineral kalcit, saj je znanih več kot tisoč oblik.[5]

Pojasnila k seznamu

V seznamu so našteti samo minerali, ki so ali so bili prisotni v Sloveniji. Sicer je ali je bilo v Sloveniji prisotnih več mineralov, kot jih je omenjenih v seznamu (kot sta npr. langit in rosasit), vendar so zaradi majhnih količin in manjše gospodarske vrednosti (npr. rudarjenje) njihova najdišča oz. nahajališča, s tem pa tudi sami minerali, postali skozi zgodovino bolj ali manj neznani širši javnosti. Nekateri minerali se pogosto pojavljajo skupaj z drugimi minerali (npr. torbernit skupaj z uraninitom in uranofanom). Celoten seznam mineralov se nahaja v ustreznem seznamu in je urejen po abecednem redu.

Nekatera navedena nahajališča v Sloveniji so iz starejših virov, zato obstaja možnost, da na nekaterih mestih minerali makroskopske razsežnosti niso več prisotni. Domača imena mineralov se lahko razlikujejo od pokrajine do pokrajine v Sloveniji. Slika lahko prikazuje samo eno različico minerala; kjer ima različica minerala lastno ime, je to ustrezno navedeno v oklepaju.

Seznam[uredi | uredi kodo]

I. razred - Samorodne prvine (s karbidi, nitridi in fosfidi)[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
ogljik C Lepena nad Jesenicami, Litija, okolica Prevalj, Pohorje, Pristava pod Golico in severno od Remšnika (samo grafit) / Ogljik (diamant)
svinec Pb Litija / Svinec
zlato Au naplavine reke Drave in Mure rudniško (tudi prano ali suho) zlato, samorodno prosto zlato Kosi mineralov zlata
živo srebro Hg Idrija, Litija, območje med Podnanosom (Sv. Vidom) in Mančami (južno od Vipave), Marija Reka, Sitarjevec, Stegovnik in Sv. Ana nad Tržičem samorodno živo srebro, tekoče srebro Živo srebro v steklenici
žveplo S dolina Krme, okolica Jesenic, Velo polje, Železniki in Žiri rosikit, žeplo Žveplo

II. razred - Sulfidi (s selenidi, teluridi, antimonidi in bizmutidi)[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
antimonit Sb2S3 (antimonov sulfid) Brezje, Kraljevi rov in rov Zinka, Lubnik pri Škofji Loki, Mediji, Posavske gube, Potok pod Blegošem (med Selško in Poljansko dolino), Trojane in Znojile antimonov sijajnik, antimonovo žveplo, ráztok, stibin, stibnit Antimonit
arzenopirit FeAsS (arzenov sulfid) pas med Trojanami in Znojilami arzenov kršec, dalarnit Arzenopirit
avripigment As2S3 (arzenov sulfid) Golica in Savske jame nad Jesenicami arzenova svetlica, arzenovo žveplo, auripigment, kitajska (tudi opojno ali perzijska) rumena Avripigment
bornit Cu5FeS4 (bakrov železov sulfid) Hobovše pri Sovodnju, Koprivnik, Novine, območje med Cerknim in Podplečami ter Otaležem in Žirmi, Podpleče, Remšnik, Škofje barvasti (tudi pisani ali pestri) bakrov kršec, rdeči bakrenec, škrlatni baker Bornite.jpg
cinabarit HgS (živosrebrov sulfid) Idrija, Knapovže, Litija in Sv. Ana ter Sv. Tomaž (severozahodno od Škofje Loke) cinober, koralna ruda, živosrebrova svetlica Cinabarit
galenit PbS (svinčev sulfid) Litija in Mežica boleslavit, svinčev sijajnik, siva ruda ali svinčevec Galenit
grinokit CdS (kadmijev sulfid) Mežica in Remšnik kadmijeva okra, kadmijeva svetlica Grinokit
halkopirit CuFeS2 (bakrov železov sulfid) Bodoljska in Hrastniška grapa, Cirkuše, Češnjice, dolina Vidrnice pri Ponovičah, Hobovše, Kamnica pri Vačah, Litija, Mačji potok, Magolnik, Martinj vrh, Masore, Močilno, Nova Oselica, Novine, Otalež, Podkum, Sovodenj, Sušje, Svibno, Šebrelje in Zminca pri Škofji Loki bakrov kršec, rumeni baker Halkopirit
halkozin Cu2S (bakrov sulfid) Hobovše, Maruškovec pri Spodnji Idriji, Novine, območje Poljan (med Cerknim in Novaki, severozahodno od Škofjega), severovzhodno od Cerknega in Trate (južno od Kladja) in vzhodno od Cerknega bakrov sijajnik Halkozin
kovelin CuS (bakrov sulfid) južno pobočje Kozjaka, Litija, Remšnik in severozahodno območje od Breznega bakrova svetlica, bakrovo modrilo, kovelit, modro bakrovo steklo Kovelin
markazit FeS2 (železov sulfid) Idrija, Litija, Mežica, okolica Šentjurja pri Celju, Pirešica, Trbovlje, Zagorje in Železni binarit, hidropirit, lisnati (tudi celični ali sivi železov) kršec, mehko železo, poliopirit, stremenovec Markazit
pirit FeS2 (železov sulfid) dolina Bistrice, Litija, Dolžanova soteska, okolica Celja Ljubljane (Drenov Grič) in Kamnika, obronki Kolpeter pri Laškem jetrni železovec, norčevo zlato, osnovni (tudi zdravi) kamen, železov (tudi galičin, ogljikov, zeleni ali žveplov) kršec Pirit
realgar As4S4 (arzenov sulfid) Savske jame nad Jesenicami arzenova svetlica, brusnica, rubinovo žveplo Realgar
sfalerit ZnS (cinkov sulfid) Cerovec, Cirkuše, Kamnica, Kotlje, Litija, Mežica, Peca, Pleše pri Škofljici, Remšnik, Suhi dol, Šoštanj in Tržišče pri Morkonogu psevdogalenit, (cinkova) svetlica, žvepleni cink Sfalerit

III. razred - Haloidi[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
fluorit CaF2 (kalcijev fluorid) Idrija, Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino) in Vrhpolje pri Vipavi androdamant, henevtecit, jedavec, rudna roža Fluorit
halit NaCl (natrijev klorid) Sečoveljske in Strunjanske soline kamena sol, kuhinjska sol Halit

IV. razred - Oksidi in hidroksidi[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
arzenolit As2O3 (arzenov oksid) Savske jame nad Jesenicami arzenov cvet Arzenolit
boksit gibsit (γ-Al(OH)3),
bemit (γ-AlO(OH)),
diaspor (α-AlO(OH))
Borovec, Cajnare, Iško, Kališče, Kopitov grič, Mežakla nad Jesenicami, območja med Trševjem in Nadrtjo v Hrušici, med Staro Fužino Studorjem ter Bohinjskim jezerom in Bistrico, okolica Horjula v Polhograjskem hribovju, Polica, Rakitno, Rudnica, Velike Bloke in Žimarice bohinit, bohinka, bosit, laterit Boksit
getit α-FeOOH (železov hidroksi oksid) Jesenice, Litija, Mirna Peč in Žužemberk (nasplošno pogost v naravi pri oksidaciji železovih mineralov) igličasta železova ruda, železov žametovec, železova žametna ruda Getit
gumit zmes uranovih mineralov: boltvudit, klarkeit, kirit, kazolit, soddiit, uraninit, uranofan Polhovec, Valterski in Žirovski vrh fosforjev gumit, gumijeva ruda, rdeči smolnati uran, uranov gumit Gumit
hematit Fe2O3 (železov oksid) zelo razširjen v Sloveniji krvavec, luskavi železovec, rdeča steklena glava, rdeča ruda, rdeči železov kamen, rusi svitoglav, svetleča železova ruda, svetleči kamen, železov sijajnik, železova ledvica, železova sljuda, železovo saje Hematit
kalcedon SiO2 (silicijev oksid) Hotavlje, Idrija, Pohorje, Trbovlje in Zagorje / Kalcedon (Ahat)
korund Al2O3 (aluminijev oksid) Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju (samo navadni, rožnato obarvan korund) odvisno od različice (glej članek korund) Korund (Navadni korund)
kremen SiO2 (silicijev oksid) odvisno od različice (glej članek kremen) odvisno od različice (glej članek kremen) Kremen (kamena strela)
limonit mešanica železovih oksidov povsod v Sloveniji, kjer preperevajo železovi minerali barjevec, bazaltno železo, bobovec,[6] drnovec, ferohidrit, preperela ruda, rjava okra, rjavi svitoglav, (glinozrnati) rjavi železovec, rjavo železo, rušnata železova ruda, smolasti železov kamen, travniška ruda Limonit
magnetit Fe3O4 (železov oksid) Mala in Velika Kopa na Pohorju magnetičen železni kamen, magnetična železova ruda, magnetovec, pečatni kamen Magnetit
opal SiO2 • nH2O (hidratizirani silicijev oksid) Pohorje (samo lesni opal) gelit, kremenov resinit, kremenova siga, neslit, opalova matica, vidrit (odvisno je tudi od različice opala) Opal
piroluzit β-MnO2 (manganov oksid) desna obala Save pri Kropi, Medji dol pri Jesenicah, Moste pri Radovljici, Roblekov dom na Begunjščici, Stražišče, Škofja Loka in Železniki sivorjavi kamen Piroluzit
psilomelan (Ba,Mn2+,...)3(O,OH)6Mn8O16 (manganov oksid) Begunjščica, Belščica, Kropa, okolica Javornika, Savske jame nad Jesenicami, Stražišča, Virloga pri Škofji Loki in Železniki črna steklena glava, črni hematit, trda manganova ruda, varvicit Psilomelan
romeit (Ca,NaH)Sb2O6(O,OH,F) (kalcijev natrijev antimonat) Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino) atopit, titanov antimonov piroklor Romeit
uraninit UO2 (uranov oksid) Žirovski vrh črna (tudi težka) uranova ruda, smolnik, uranin, uranov smolovec, uranova svetlica Uraninit
valentinit Sb2O3 (antimonov oksid) Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino) antimonov cvet, antimonova cvetica, antimonov živec, bela antimonova ruda Valentinit

V. razred - Nitrati, karbonati in borati[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
aragonit Ca[CO3] (kalcijev karbonat) Belščica nad Javornikom, Ravenska jama nad Cerknom in številni kamnolomi ter rudniki (npr. Remšnik) apnenčeva siga, grahasti kamen, ikrnik, vrelovec, železni (tudi železov) cvet Aragonit
azurit Cu3(OH) | (CO3)2 (bakrov hidroksi karbonat) Litija, Podkraj pri Radečah, Remšnik, Rožca nad Hrušico, Savske jame nad Jesenicami, Stegovnik (modri) bakrenec Azurit
ceruzit Pb[CO3] (svinčev karbonat) Litija, Mežica akruzit, bela svinčeva ruda, beli in črni svinčevec, svinčev kalavec Ceruzit
dolomit CaMg[CO3]2 (kalcijev magnezijev karbonat) nasplošno razširjen v Sloveniji (posebne različice v Idriji in na območju med Javornikom in Koroško Belo) apnenolojevčev kalavec, dolomitni kalavec, grenko apno, grintavec, kresalnik, rombasti kalavec Dolomit
hidrocinkit Zn5[(OH)3 | CO3]2 (cinkov hidroksi karbonat) Mežica cegamit, cinkov cvet, marionit Hidrocinkit
kalcit Ca[CO3] (kalcijev karbonat) odvisno od različice (glej članek kalcit) odvisno od različice (glej članek kalcit) Kalcit (romboedrska oblika)
lehnjak Ca[CO3] (kalcijev karbonat) Jezersko, v okolici tekočih voda in slapov apneni maček, apneni tuf, lehkovec, travertin, vapneni maček Lehnjak
malahit Cu2[(OH)2 | CO3] (bakrov hidroksi karbonat) Cerkljansko in Loško hribovje, Dovje, Močilno pri Radečah, okolica Cerknega, Savske jame, vzhodni del Posavskih gub, Želimeljiščica mehak kamen Malahit
plumbokalcit (Pb,Ca)[CO3] (svinčev kalcijev karbonat) Mežica / Plumbokalcit
siderit Fe[CO3] (železov karbonat) Begunjščica, Belščica, južno pobočje Košute, Litija, območje Savskih jam blizu Jesenic, Pasjek pri Litiji, Planina pod Golico in Podkraj pri Zidanem Mostu apnasto železom bela železova ruda, jeklenec, jekleni kamen, kalav železni kamen Siderit
smitsonit Zn[CO3] (cinkov karbonat) dolina Planice, južno od Rateč, Korošica, Mežica, Sv. Ana pod Ljubeljem, Trebelno (blizu Mokronoga), Tržič bonamit, cinkov kalavec, (ogljikova) kalamina, živec Smitsonit

VI. razred - Sulfati (s kromati, molibdati in volframati)[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
anglezit Pb[SO4] (svinčev sulfat) Litija in Mežica galica svinčeve rude, galica svinčevega kalavca, galičnjak, svinčeva galica Anglezit
anhidrit Ca[SO4] (kalcijev sulfat) Poljščica na Gorenjskem kockasta sadra, kockasti kalavec Anhidrit
barit Ba[SO4] (barijev sulfat) Idrija, Litija, okolica Strunjana in Tržiča, Pleše pri Škofljici, Štrihovec (blizu Šentilja pri Mariboru) in Zavrstnik pri Litiji bolonjski (tudi grebenasti ali paličasti), klasati kamen, težec Barit
epsomit Mg[SO4] • 7H2O (magnezijev sulfat hidrat) Idrija grenka (tudi ledeniška) sol, zelandit, žvepleno kisla magnezijeva zemlja Epsomit
halkantit Cu[SO4] • 5H2O (bakrov sulfat hidrat) Idrija in Litija modra (tudi bakrova ali bakrena) galica, modrikasti galicijski kamen Halkantit
halotrihit Fe2+Al2[SO4] • 22H2O (železov aluminijv sulfat hidrat) Idrija peresasta (tudi lasasta) sol, železnati (tudi peresasti ali železov) galun Halotrihit
melanterit Fe[SO4] • 7H2O (železo sulfat hidrat) Litija, pobočje Kope nad dolino Kamniške Bistrice, Šentjanž, Radeče, Trbovlje, Velike Ligonje pri Vrhniki in Zagorje bakrena voda, čevljarsko črnilo, zeleni galicijski kamen, železova (tudi zelena ali železna) galica Melanterit
sadra Ca[SO4] • 2H2O (kalcijev sulfat hidrat) Hrušica, Idrija, Litija, Mežica, okolica Dovjega, pri Tržiču in Jesenicah, Šenturška Gora pri Cerkljah in Zagorje babji led, gips, malec, marijino steklo, mavec, sadrin živec, zrvalni kamen Sadra (Gipsit)
vulfenit Pb[MoO4] (svinčev molibdat) Hobovše pri Stari Oselici in Mežica melinoza, molibdenova svinčeva ruda, molibdenovo-svinčev kalavec, rumena svinčeva ruda, rumeni svinčevec Vulfenit

VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
deskloizit Pb(Zn,Cu) [OH | VO4] (svinčev (cinkov, bakrov) hidroksi vanadat) Mežica bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit Deskloizit
otunit Ca[UO2 PO4]2 · 8-12 H2O (kalcijev uranil fosfat hidrat) Žirovski vrh pri Gorenji vasi apnena uranova sljuda, apneni uranit, autinit, kalcijev uranit, kalcijevo-fosforjev uranit, uranovo apno Otunit
piromorfit Pb5[Cl | (PO4)3] (svinčev klorofosfat) Litija fosforjev svinec, fosforjevo-svinčev živec, pisani svinčenec, polikrom, psevdokampilit, rjavi svinčenec, svinčev apatit, zeleni svinčevec Piromorfit
torbernit Cu[UO2 | PO4]2 · 8-12 H2O (bakrov uranil fosfat hidrat) Žirovski vrh pri Gorenji vasi bakrov autinit, bakrov otunit, bakrov uranit, bakrovo-fosforjev uranit, bakrovo-uranova sljuda, uranfilit, uranofilit Torbenit
vivianit Fe2+3(PO4)2 · 8(H2O) (železov sulfat oktahidrat) Črnomelj, Ljubljansko barje pri Igu, Stari tg v Ljubljani (najdba ob gradnji vodovoda), Trbovlje in Zagorje glavkosiderit, modra železova prst, modra železova ruda, železov filit, železova modra Vivianit

VIII. razred - Silikati[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
aktinolit Ca2(Mg,Fe2+)5[(OH,F) | Si4O11]2 (kalcijev magnezijev železov silikat) Savinjske Alpe (samo kot smaragdit) / Aktinolit
albit Na[AlSi3O8] (natrijev aluminijev silikat) Crngrob in Potok med Selško in Poljansko dolino albiklas, natrijev glinenec, olafit, tetartin, zigadit Albit
biotit K(Mg,Fe2+Mn)3[(OH,F)2 | AlFe3+)Si3O10 Kranjska reber, Pohorje in Strojna magnezijevo-železova sljuda (tudi rombasta ali železova) sljuda Biotit
bronzit (Mg,Fe)2[Si2O6] (magnezijev železov silikat) Slovenska Bistrica diaklazit, kalavec s spreminjasto barvo, spreminjasti kamen
Bronzit
cojzit Ca2Al3 [O | OH | SiO4 | Si2O7] (kalcijev aluminijev hidroksi silikat) Pohorje in Visole nad Slovensko Bistrico tanzanit, zoisit Cojzit
diopsid CaMg[Si2O6] (kalcijev magnezijev silikat) Grapa in okolica Dravograda bistagit, dekalbit Diopsid
disten Al2[O | SiO4] (aluminijev silikat) Pohorje in Savinjske Alpe lojevčev turmalin, psevdoandaluzit Disten
dravit NaMg3Al6[(OH)4/(BO3)3(Si6O18)] (natrijev magnezijev aluminijev borosilikat ) Grapa in okolica Dravograda / Dravit
granat pirop Mg3Al2[SiO4]3
almandin Fe3Al2[SiO4]3
spesartin Mn3Al2[SiO4]3
andradit Ca3Fe2[SiO4]3
grosular Ca3Al2[SiO4]3
uvarovit Ca3Cr2[SiO4]3
goldmanit Ca3V2[SiO4]3
Pohorje (almandin, andradit, pirop in spesartin) / Granat (spesartin)
hemimorfit Zn4[(OH)2 | Si2O7] • H2O (cinkov hidroksi silikat) Mežica cinkova kremenova ruda, cinkovo steklo, kremenov kalavec, kremenova kalamina Hemimorfit
hrizokola (Cu,Al)2H2Si2O5(OH)4 • nH2O (bakrov hidrofilosilikat) Remšnik bakrovo zelenilo, halkostatit, kremenov bakrenec, kremenov (tudi bakrov) malahit, malahitov kremen, skrilavo zelenilo, zelenec, zlati lep oz. klej Hrizokola
ilit (KH3O)Al2(SiAl)4O10(OH)2 (kalijev hidrogen alumosilikat) Črna pri Kamniku grundit, hidromuskovit
Ilit
kaolinit Al4[(OH)8 | Si4O10] (alumosilikat) / porcelanka
Kianit
klinocojzit Ca2Al3[O | OH | SiO4 | Si2O7] (kalcijev aluminijev hidroksi silikat) Svinška planina in Visole nad Slovensko Bistrico aluminijev epidot
Klinocojzit
klorit klinoklor (Mg5Al)(AlSi3)O10(OH)8
nimit (Ni5Al)(AlSi3)O10(OH)8
penantit (Mn,Al)6(Si,Al)4O10(OH)8, hamozit (Fe5Al)(AlSi3)O10(OH)8
dolina Bistrice nad Slovenska Bistrico kloritoid, zelenec
Klorit
lojevec Mg3[(OH)2 | Si4O10] (magnezijev silikat) Pohorje agalit, mastek, salasti kamen, salovec, špehasti kamen Lojevec
margarit CaAl2[(OH)2 | Al2Si2O10] (kalcijev aluminijev silikat) okolica Dravograda difanit, kalcijeva (tudi bisernata ali drobljiva) sljuda
Margarit
montmorijonit Al1,67Mg0,33[(OH)2 | Si4O10]0,33 Na0,33(H2O)4 (aluminijev magnezijev silikat hidrat) Zaloška gorica pri Celju smegmatit, steargilit, valjana glina
Montmorijonit
muskovit KAl2[(OH,F)2 | AlSi3O10] (kalijev aluminijev silikat) Golovec, Idrija, Kamnik, Litija, Pohorje in Strojna mačje srebro (tudi zlato), rusko oz. moskovsko steklo
Muskovit
olivin (Mg,Fe)2[SiO4] (magnezijev železov silikat) Gradec v Prekmurju in jugovzhodni del Pohorja hrizolit, olivinoid, peridot, plelemeniti serpentin Olivin
ortoklaz K[AlSi3O8] Crngrob (severno od Škofje Loke) kalijev glinenec, valencianit OrthoclaseBresil.jpg
paligorskit (Mg,Al)2[OH | Si4O10]) • 4(H2O) (magnezijev aluminijev alumosilikat hidrat) Idrija gorski les, gorska volna, kamena koža ali pluta, zemljasto polnilo Paligorskit
rogovača (Na,K)Ca2(Mg,Fe2+,Fe3+,Al)5[(OH,F)2 | (Si,Al)2Si6O22) Pohorje, Savinjske Alpe in Tinje na Pohorju črni amfibol Rogovača
serpentin (Mg,Fe)3Si2O5(OH)4 (magnezijev železov silikat) Koroška in Pohorje baretit, enofit, pelhamin, retinalit Serpentin
stavrolit 2FeO • AlOOH • Al2[OSiO4] (alumosilikat) Cezlak na Pohorju črni granatit, nordmarkit Stavrolit
titanit CaTiSi[O | SiO4] (kalcijev titanov silikat) Cezlak na Pohorju arpidelit, lederit, piktit, sfen Titanit
turmalin NaFe3Al6[(OH)4 | (BO3)3 | Si6O18] (natrijev železov aluminijev borosilikat) odvisno od različice (glej članek turmalin) odvisno od različice (glej članek turmalin) Turmalin
uranofan CaH2[UO2 | SiO4]2 • 5H2O (kalcijev uranil silikat hidrat) severno obrobje Polhograjskega hribovja (med Valterskim Vrhom in Polhovcem) lambertit, uranotil
Uranofan
volastonit Ca3[Si3O9] (kalcijev silikat) Pohorje gramit Volastonit

IX. razred - Organske spojine[uredi | uredi kodo]

Mineral Kemijska formula in ime Nahajališča v Sloveniji Domača (trivialna) imena Slika
bitumen n/a (policiklični aromatski ogljikovodiki) pogosto se ga najde v apnencih in dolomitih, pa tudi v peščenjakih in skrilavcih asfalt, kamena smola, kerogen, peklina, zemeljski vosek
Bitumen v naravni obliki
idrijalin 4[C22H14] Idrija /
Idrijalin
jantar C10H16O splošno razširjen sukcinit[7] Jantari različnih oblik in velikosti
melit Al2C6(COO)6 · 16H2O (aluminijev melitat) Trbovlje medena kromova smola, medeni kamen, medovec
Melit

Zoisova zbirka mineralov[uredi | uredi kodo]

Žiga Zois, portret in podpis

Na slovenskem prostoru se je v preteklosti na področju mineralogije uveljavil predvsem Žiga Zois. Zoisova zbirka mineralov, ki se nahaja v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je ena najstarejših in v kulturnozgodovinskem pogledu najpomembnejših zbirk mineralov. Obsega približno 5.000 primerkov mineralov in kamnin, pri čemer je v stalni razstavni zbirki muzeja le 306 primerkov. Zbirka je sicer pomembna tudi zato, ker je bila temelj prvega muzeja na Slovenskem, tj. Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, odprtega leta 1831.[8] Zgodovinsko pomembna je tudi Palnstorfova zbirka kamnin in mineralov Jožefa Palnstorfa, višjega državnega uradnika v nekdanji vojvodini Kranjski.[9]

Po vsej verjetnosti se je Zois pri razvrščanju opiral na Wernerjevo razvrstitev mineralov, v katero so se uvrščale tudi nekatere druge spojine, kot so kamnine (npr. bazalt). V zbirki se nahajajo tudi minerali iz tujih predelov Evrope, predvsem iz Italije, Skandinavije ter Srednje in Zahodne Evrope, zastopane pa so tudi zunajevropske dežele. Leta 1805 so njemu v čast poimenovali cojzit, mineral kalcijevega aluminijevega hidroksi silikata.[8][9]

Druge zbirke v Sloveniji[uredi | uredi kodo]

Poleg Zoisove zbirke so v današnjem času večje zbirke mineralov v Sloveniji še v rudniku živega srebra v Idriji, v muzeju rudnika svinca in cinka v Mežici, zbirka kamnin in rud na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, zbirka kamnin, fosilov in mineralov v gradu Slovenska Bistrica, Seidlova geološka zbirka v Novem mestu, Branisljeva zbirka radioaktivnih mineralov v Loškem muzeju ter zbirka mineralov Renata Vidriha.[10]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe in sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Mineralogy Database. Pridobljeno dne 2010-10-31.
  2. ^ Horváth, L. (2003). Mineral statistics. Pridobljeno 2010-09-30.
  3. ^ Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), stran 11541, Uradni list RS, št. 96/2004 z dne 30. 8. 2004. Pridobljeno dne 2010-11-01.
  4. ^ Dana, J.D. (1985). Manual of Mineralogy, 20. izdaja. John Wiley & Sons Inc. ISBN 0-471-80580-7
  5. ^ Jeršek, M. (ur.) (2006). Mineralna bogastva Slovenije, suppl. 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, str. 141. ISSN 0351-0077 (COBISS)
  6. ^ Bobovec je ime posebnega tipa limonitne železove rude, ki se pojavlja v gomoljih ali zaobljenih zrnih. Ime izvira iz podobnosti z živalskimi iztrebki (»bobki«). Drugo ime za bobovec je tudi gozdno železo. (Čretnik, J. & Golež, M. "Kamna Gorica – nahajališče bobovca". DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 2010-10-31.)
  7. ^ (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 1780.
  8. ^ 8,0 8,1 "Zoisova zbirka mineralov". Prirodoslovni muzej Slovenije, 2000. Pridobljeno dne 2010-10-31.
  9. ^ 9,0 9,1 Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006, str. 491.
  10. ^ Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]