Seznam mineralov v Sloveniji

Seznam mineralov v Sloveniji zajema v glavnem vse minerale, ki so oziroma so bili v večjih količinah v Sloveniji. Razdeljeni so po sistematiki H. Strunza, ki temelji predvsem na kemični sestavi mineralov, ter v vsakem podpoglavju po abecednem redu.

Odkritja in poimenovanja novih mineralov priznava oz. določa Mednarodna mineraloška zveza (ang. International Mineralogical Association, IMA). Baza podatkov Mineralogy Database je 31. decembra 2009 vsebovala opise 4.714 mineralov, pri čemer največji delež pripada silikatom in fosfatom.^[1]^[2] Popolnega seznama mineralov sicer ni mogoče sestaviti, saj vsako leto odkrijejo nove minerale. V Sloveniji status mineralov določa Zakon o ohranjanju narave (ZON).^[3]

Da je neka naravna trdna spojina priznana za mineral, mora nastati preko geoloških procesov ter mora imeti značilno kemično sestavo z značilno kristalno zgradbo, tj. geometrijsko prostorsko razporeditvijo atomov v notranji strukturi minerala, in določene fizikalne lastnosti. Tako se nekatere kamnine ne prišteva med minerale, saj je skupek oz. agregat mineralov in/ali mineraloidov in torej nima značilne kemične sestave. Po sestavi se minerali raztezajo od čistih elementov in preprostih soli do zelo kompleksnih silikatov.^[4] V Sloveniji je najpogostejši mineral kalcit, saj je znanih več kot tisoč oblik.^[5]

Pojasnila k seznamu

V seznamu so našteti samo minerali, ki so ali so bili prisotni v Sloveniji. Sicer je ali je bilo v Sloveniji prisotnih več mineralov, kot jih je omenjenih v seznamu (kot sta npr. langit in rosasit), vendar so zaradi majhnih količin in manjše gospodarske vrednosti (npr. rudarjenje) njihova najdišča oz. nahajališča, s tem pa tudi sami minerali, postali skozi zgodovino bolj ali manj neznani širši javnosti. Nekateri minerali se pogosto pojavljajo skupaj z drugimi minerali (npr. torbernit skupaj z uraninitom in uranofanom). Celoten seznam mineralov je v ustreznem seznamu in je urejen po abecednem redu.

Nekatera navedena nahajališča v Sloveniji so iz starejših virov, zato obstaja možnost, da na nekaterih mestih minerali makroskopske razsežnosti niso več prisotni. Domača imena mineralov se lahko razlikujejo od pokrajine do pokrajine v Sloveniji. Slika lahko prikazuje samo eno različico minerala; kjer ima različica minerala lastno ime, je to ustrezno navedeno v oklepaju.

Seznam

I. razred - Samorodne prvine (s karbidi, nitridi in fosfidi)

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
ogljik	C	Lepena nad Jesenicami, Litija, okolica Prevalj, Pohorje, Pristava pod Golico in severno od Remšnika (samo grafit)	/
svinec	Pb	Litija	/
zlato	Au	naplavine reke Drave in Mure	rudniško (tudi prano ali suho) zlato, samorodno prosto zlato
živo srebro	Hg	Idrija, Litija, območje med Podnanosom (Sv. Vidom) in Mančami (južno od Vipave), Marija Reka, Sitarjevec, Stegovnik in Sv. Ana nad Tržičem	samorodno živo srebro, tekoče srebro
žveplo	S	dolina Krme, okolica Jesenic, Velo polje, Železniki in Žiri	rosikit, žeplo

II. razred - Sulfidi (s selenidi, teluridi, antimonidi in bizmutidi)

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
antimonit	Sb₂S₃ (`antimonov sulfid`)	Brezje, Kraljevi rov in rov Zinka, Lubnik pri Škofji Loki, Mediji, Posavske gube, Potok pod Blegošem (med Selško in Poljansko dolino), Trojane in Znojile	antimonov sijajnik, antimonovo žveplo, ráztok, stibin, stibnit
arzenopirit	FeAsS (`arzenov sulfid`)	pas med Trojanami in Znojilami	arzenov kršec, dalarnit
avripigment	As₂S₃ (`arzenov sulfid`)	Golica in Savske jame nad Jesenicami	arzenova svetlica, arzenovo žveplo, auripigment, kitajska (tudi opojno ali perzijska) rumena
bornit	Cu₅FeS₄ (`bakrov železov sulfid`)	Hobovše pri Sovodnju, Koprivnik, Novine, območje med Cerknim in Podplečami ter Otaležem in Žirmi, Podpleče, Remšnik, Škofje	barvasti (tudi pisani ali pestri) bakrov kršec, rdeči bakrenec, škrlatni baker
cinabarit	HgS (`živosrebrov sulfid`)	Idrija, Knapovže, Litija in Sv. Ana ter Sv. Tomaž (severozahodno od Škofje Loke)	cinober, koralna ruda, živosrebrova svetlica
galenit	PbS (`svinčev sulfid`)	Litija in Mežica	boleslavit, svinčev sijajnik, siva ruda ali svinčevec
grinokit	CdS (`kadmijev sulfid`)	Mežica in Remšnik	kadmijeva okra, kadmijeva svetlica
halkopirit	CuFeS₂ (`bakrov železov sulfid`)	Bodoljska in Hrastniška grapa, Cirkuše, Češnjice, dolina Vidrnice pri Ponovičah, Hobovše, Kamnica pri Vačah, Litija, Mačji potok, Magolnik, Martinj vrh, Masore, Močilno, Nova Oselica, Novine, Otalež, Podkum, Sovodenj, Sušje, Svibno, Šebrelje in Zminca pri Škofji Loki	bakrov kršec, rumeni baker
halkozin	Cu₂S (`bakrov sulfid`)	Hobovše, Maruškovec pri Spodnji Idriji, Novine, območje Poljan (med Cerknim in Novaki, severozahodno od Škofjega), severovzhodno od Cerknega in Trate (južno od Kladja) in vzhodno od Cerknega	bakrov sijajnik
kovelin	CuS (`bakrov sulfid`)	južno pobočje Kozjaka, Litija, Remšnik in severozahodno območje od Breznega	bakrova svetlica, bakrovo modrilo, kovelit, modro bakrovo steklo
markazit	FeS₂ (`železov sulfid`)	Idrija, Litija, Mežica, okolica Šentjurja pri Celju, Pirešica, Trbovlje, Zagorje in Železni	binarit, hidropirit, lisnati (tudi celični ali sivi železov) kršec, mehko železo, poliopirit, stremenovec
pirit	FeS₂ (`železov sulfid`)	dolina Bistrice, Litija, Dolžanova soteska, okolica Celja Ljubljane (Drenov Grič) in Kamnika, obronki Kolpeter pri Laškem	jetrni železovec, norčevo zlato, osnovni (tudi zdravi) kamen, železov (tudi galičin, ogljikov, zeleni ali žveplov) kršec
realgar	As₄S₄ (`arzenov sulfid`)	Savske jame nad Jesenicami	arzenova svetlica, brusnica, rubinovo žveplo
sfalerit	ZnS (`cinkov sulfid`)	Cerovec, Cirkuše, Kamnica, Kotlje, Litija, Mežica, Peca, Pleše pri Škofljici, Remšnik, Suhi dol, Šoštanj in Tržišče pri Morkonogu	psevdogalenit, (cinkova) svetlica, žvepleni cink

III. razred - Haloidi

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena	Slika
fluorit	CaF₂ (`kalcijev fluorid`)	Idrija, Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino) in Vrhpolje pri Vipavi	androdamant, henevtecit, jedavec, rudna roža
halit	NaCl (`natrijev klorid`)	Sečoveljske in Strunjanske soline	kamena sol, kuhinjska sol

IV. razred - Oksidi in hidroksidi

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
arzenolit	As₂O₃ (`arzenov oksid`)	Savske jame nad Jesenicami	arzenov cvet
boksit	gibsit (γ-Al(OH)₃), bemit (γ-AlO(OH)), diaspor (α-AlO(OH))	Borovec, Cajnare, Iško, Kališče, Kopitov grič, Mežakla nad Jesenicami, območja med Trševjem in Nadrtjo v Hrušici, med Staro Fužino Studorjem ter Bohinjskim jezerom in Bistrico, okolica Horjula v Polhograjskem hribovju, Polica, Rakitno, Rudnica, Velike Bloke in Žimarice	bohinit, bohinka, bosit, laterit
getit	α-FeOOH (`železov hidroksi oksid`)	Jesenice, Litija, Mirna Peč in Žužemberk (nasplošno pogost v naravi pri oksidaciji železovih mineralov)	igličasta železova ruda, železov žametovec, železova žametna ruda
gumit	zmes uranovih mineralov: boltvudit, klarkeit, kirit, kazolit, soddiit, uraninit, uranofan	Polhovec, Valterski in Žirovski vrh	fosforjev gumit, gumijeva ruda, rdeči smolnati uran, uranov gumit
hematit	Fe₂O₃ (`železov oksid`)	zelo razširjen v Sloveniji	krvavec, luskavi železovec, rdeča steklena glava, rdeča ruda, rdeči železov kamen, rusi svitoglav, svetleča železova ruda, svetleči kamen, železov sijajnik, železova ledvica, železova sljuda, železovo saje
kalcedon	SiO₂ (`silicijev oksid`)	Hotavlje, Idrija, Pohorje, Trbovlje in Zagorje	/
korund	Al₂O₃ (`aluminijev oksid`)	Visole nad Slovensko Bistrico na Pohorju (samo navadni, rožnato obarvan korund)	odvisno od različice (glej članek korund)
kremen	SiO₂ (`silicijev oksid`)	odvisno od različice (glej članek kremen)	odvisno od različice (glej članek kremen)
limonit	mešanica železovih oksidov	povsod v Sloveniji, kjer preperevajo železovi minerali	barjevec, bazaltno železo, bobovec,^[6] drnovec, ferohidrit, preperela ruda, rjava okra, rjavi svitoglav, (glinozrnati) rjavi železovec, rjavo železo, rušnata železova ruda, smolasti železov kamen, travniška ruda
magnetit	Fe₃O₄ (`železov oksid`)	Mala in Velika Kopa na Pohorju	magnetičen železni kamen, magnetična železova ruda, magnetovec, pečatni kamen
opal	SiO₂ • nH₂O (`hidratizirani silicijev oksid`)	Pohorje (samo lesni opal)	gelit, kremenov resinit, kremenova siga, neslit, opalova matica, vidrit (odvisno je tudi od različice opala)
piroluzit	β-MnO₂ (`manganov oksid`)	desna obala Save pri Kropi, Medji dol pri Jesenicah, Moste pri Radovljici, Roblekov dom na Begunjščici, Stražišče, Škofja Loka in Železniki	sivorjavi kamen
psilomelan	(Ba,Mn²⁺,...)₃(O,OH)₆Mn₈O₁₆ (`manganov oksid`)	Begunjščica, Belščica, Kropa, okolica Javornika, Savske jame nad Jesenicami, Stražišča, Virloga pri Škofji Loki in Železniki	črna steklena glava, črni hematit, trda manganova ruda, varvicit
romeit	(Ca,NaH)Sb₂O₆(O,OH,F) (`kalcijev natrijev antimonat`)	Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino)	atopit, titanov antimonov piroklor
uraninit	UO₂ (`uranov oksid`)	Žirovski vrh	črna (tudi težka) uranova ruda, smolnik, uranin, uranov smolovec, uranova svetlica
valentinit	Sb₂O₃ (`antimonov oksid`)	Potok pod Blegošem (med Poljansko in Selško dolino)	antimonov cvet, antimonova cvetica, antimonov živec, bela antimonova ruda

V. razred - Nitrati, karbonati in borati

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
aragonit	Ca[CO₃] (`kalcijev karbonat`)	Belščica nad Javornikom, Ravenska jama nad Cerknom in številni kamnolomi ter rudniki (npr. Remšnik)	apnenčeva siga, grahasti kamen, ikrnik, vrelovec, železni (tudi železov) cvet
azurit	Cu₃(OH) \| (CO₃)₂ (`bakrov hidroksi karbonat`)	Litija, Podkraj pri Radečah, Remšnik, Rožca nad Hrušico, Savske jame nad Jesenicami, Stegovnik	(modri) bakrenec
ceruzit	Pb[CO₃] (`svinčev karbonat`)	Litija, Mežica	akruzit, bela svinčeva ruda, beli in črni svinčevec, svinčev kalavec
dolomit	CaMg[CO₃]₂ (`kalcijev magnezijev karbonat`)	nasplošno razširjen v Sloveniji (posebne različice v Idriji in na območju med Javornikom in Koroško Belo)	apnenolojevčev kalavec, dolomitni kalavec, grenko apno, grintavec, kresalnik, rombasti kalavec
hidrocinkit	Zn₅[(OH)₃ \| CO₃]₂ (`cinkov hidroksi karbonat`)	Mežica	cegamit, cinkov cvet, marionit
kalcit	Ca[CO₃] (`kalcijev karbonat`)	odvisno od različice (glej članek kalcit)	odvisno od različice (glej članek kalcit)
lehnjak	Ca[CO₃] (`kalcijev karbonat`)	Jezersko, v okolici tekočih voda in slapov	apneni maček, apneni tuf, lehkovec, travertin, vapneni maček
malahit	Cu₂[(OH)₂ \| CO₃] (`bakrov hidroksi karbonat`)	Cerkljansko in Loško hribovje, Dovje, Močilno pri Radečah, okolica Cerknega, Savske jame, vzhodni del Posavskih gub, Želimeljiščica	mehak kamen
plumbokalcit	(Pb,Ca)[CO₃] (`svinčev kalcijev karbonat`)	Mežica	/
siderit	Fe[CO₃] (`železov karbonat`)	Begunjščica, Belščica, južno pobočje Košute, Litija, območje Savskih jam blizu Jesenic, Pasjek pri Litiji, Planina pod Golico in Podkraj pri Zidanem Mostu	apnasto železo, bela železova ruda, jeklenec, jekleni kamen, kalav železni kamen
smitsonit	Zn[CO₃] (`cinkov karbonat`)	dolina Planice, južno od Rateč, Korošica, Mežica, Sv. Ana pod Ljubeljem, Trebelno (blizu Mokronoga), Tržič	bonamit, cinkov kalavec, (ogljikova) kalamina, živec

VI. razred - Sulfati (s kromati, molibdati in volframati)

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
anglezit	Pb[SO₄] (`svinčev sulfat`)	Litija in Mežica	galica svinčeve rude, galica svinčevega kalavca, galičnjak, svinčeva galica
anhidrit	Ca[SO₄] (`kalcijev sulfat`)	Poljščica na Gorenjskem	kockasta sadra, kockasti kalavec
barit	Ba[SO₄] (`barijev sulfat`)	Idrija, Litija, okolica Strunjana in Tržiča, Pleše pri Škofljici, Štrihovec (blizu Šentilja pri Mariboru) in Zavrstnik pri Litiji	bolonjski (tudi grebenasti ali paličasti), klasati kamen, težec
epsomit	Mg[SO₄] • 7H₂O (`magnezijev sulfat hidrat`)	Idrija	grenka (tudi ledeniška) sol, zelandit, žvepleno kisla magnezijeva zemlja
halkantit	Cu[SO₄] • 5H₂O (`bakrov sulfat hidrat`)	Idrija in Litija	modra (tudi bakrova ali bakrena) galica, modrikasti galicijski kamen
halotrihit	Fe²⁺Al₂[SO₄] • 22H₂O (`železov aluminijv sulfat hidrat`)	Idrija	peresasta (tudi lasasta) sol, železnati (tudi peresasti ali železov) galun
melanterit	Fe[SO₄] • 7H₂O (`železo sulfat hidrat`)	Litija, pobočje Kope nad dolino Kamniške Bistrice, Šentjanž, Radeče, Trbovlje, Velike Ligonje pri Vrhniki in Zagorje	bakrena voda, čevljarsko črnilo, zeleni galicijski kamen, železova (tudi zelena ali železna) galica
sadra	Ca[SO₄] • 2H₂O (`kalcijev sulfat hidrat`)	Hrušica, Idrija, Litija, Mežica, okolica Dovjega, pri Tržiču in Jesenicah, Šenturška Gora pri Cerkljah in Zagorje	babji led, gips, malec, marijino steklo, mavec, sadrin živec, zrvalni kamen
vulfenit	Pb[MoO₄] (`svinčev molibdat`)	Hobovše pri Stari Oselici in Mežica	melinoza, molibdenova svinčeva ruda, molibdenovo-svinčev kalavec, rumena svinčeva ruda, rumeni svinčevec

VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena
deskloizit	Pb(Zn,Cu) [OH \| VO₄] (`svinčev (cinkov, bakrov) hidroksi vanadat`)	Mežica	bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit
otunit	Ca[UO₂ PO₄]₂ · 8-12 H₂O (`kalcijev uranil fosfat hidrat`)	Žirovski vrh pri Gorenji vasi	apnena uranova sljuda, apneni uranit, autinit, kalcijev uranit, kalcijevo-fosforjev uranit, uranovo apno
piromorfit	Pb₅[Cl \| (PO₄)₃] (`svinčev klorofosfat`)	Litija	fosforjev svinec, fosforjevo-svinčev živec, pisani svinčenec, polikrom, psevdokampilit, rjavi svinčenec, svinčev apatit, zeleni svinčevec
torbernit	Cu[UO₂ \| PO₄]₂ · 8-12 H₂O (`bakrov uranil fosfat hidrat`)	Žirovski vrh pri Gorenji vasi	bakrov autinit, bakrov otunit, bakrov uranit, bakrovo-fosforjev uranit, bakrovo-uranova sljuda, uranfilit, uranofilit
vivianit	Fe²⁺₃(PO₄)₂ · 8(H₂O) (`železov sulfat oktahidrat`)	Črnomelj, Ljubljansko barje pri Igu, Stari tg v Ljubljani (najdba ob gradnji vodovoda), Trbovlje in Zagorje	glavkosiderit, modra železova prst, modra železova ruda, železov filit, železova modra

VIII. razred - Silikati

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena	Slika
aktinolit	Ca₂(Mg,Fe²⁺)₅[(OH,F) \| Si₄O₁₁]₂ (`kalcijev magnezijev železov silikat`)	Savinjske Alpe (samo kot smaragdit)	/
albit	Na[AlSi₃O₈] (`natrijev aluminijev silikat`)	Crngrob in Potok med Selško in Poljansko dolino	albiklas, natrijev glinenec, olafit, tetartin, zigadit
biotit	K(Mg,Fe²⁺Mn)₃[(OH,F)₂ \| AlFe³⁺)Si₃O₁₀	Kranjska reber, Pohorje in Strojna	magnezijevo-železova sljuda (tudi rombasta ali železova) sljuda
bronzit	(Mg,Fe)₂[Si₂O₆] (`magnezijev železov silikat`)	Slovenska Bistrica	diaklazit, kalavec s spreminjasto barvo, spreminjasti kamen	Bronzit
cojzit	Ca₂Al₃ [O \| OH \| SiO₄ \| Si₂O₇] (`kalcijev aluminijev hidroksi silikat`)	Pohorje in Visole nad Slovensko Bistrico	tanzanit, zoisit
diopsid	CaMg[Si₂O₆] (`kalcijev magnezijev silikat`)	Grapa in okolica Dravograda	bistagit, dekalbit
disten	Al₂[O \| SiO₄] (`aluminijev silikat`)	Pohorje in Savinjske Alpe	lojevčev turmalin, psevdoandaluzit
dravit	NaMg3Al6[(OH)4/(BO3)3(Si6O18)] (`natrijev magnezijev aluminijev borosilikat` )	Grapa in okolica Dravograda	/
granat	pirop Mg₃Al₂[SiO₄]₃ almandin Fe₃Al₂[SiO₄]₃ spesartin Mn₃Al₂[SiO₄]₃ andradit Ca₃Fe₂[SiO₄]₃ grosular Ca₃Al₂[SiO₄]₃ uvarovit Ca₃Cr₂[SiO₄]₃ goldmanit Ca₃V₂[SiO₄]₃	Pohorje (almandin, andradit, pirop in spesartin)	/
hemimorfit	Zn₄[(OH)₂ \| Si₂O₇] • H₂O (`cinkov hidroksi silikat`)	Mežica	cinkova kremenova ruda, cinkovo steklo, kremenov kalavec, kremenova kalamina
hrizokola	(Cu,Al)₂H₂Si₂O₅(OH)₄ • nH₂O (`bakrov hidrofilosilikat`)	Remšnik	bakrovo zelenilo, halkostatit, kremenov bakrenec, kremenov (tudi bakrov) malahit, malahitov kremen, skrilavo zelenilo, zelenec, zlati lep oz. klej
ilit	(KH₃O)Al₂(SiAl)₄O₁₀(OH)₂ (`kalijev hidrogen alumosilikat`)	Črna pri Kamniku	grundit, hidromuskovit	Ilit
kaolinit	Al₄[(OH)₈ \| Si₄O₁₀] (`alumosilikat`)	/	porcelanka	Kianit
klinocojzit	Ca₂Al₃[O \| OH \| SiO₄ \| Si₂O₇] (`kalcijev aluminijev hidroksi silikat`)	Svinška planina in Visole nad Slovensko Bistrico	aluminijev epidot	Klinocojzit
klorit	klinoklor (Mg₅Al)(AlSi₃)O₁₀(OH)₈ nimit (Ni₅Al)(AlSi₃)O₁₀(OH)₈ penantit (Mn,Al)₆(Si,Al)₄O₁₀(OH)₈, hamozit (Fe₅Al)(AlSi₃)O₁₀(OH)₈	dolina Bistrice nad Slovenska Bistrico	kloritoid, zelenec	Klorit
lojevec	Mg₃[(OH)₂ \| Si₄O₁₀] (`magnezijev silikat`)	Pohorje	agalit, mastek, salasti kamen, salovec, špehasti kamen
margarit	CaAl₂[(OH)₂ \| Al₂Si₂O₁₀] (`kalcijev aluminijev silikat`)	okolica Dravograda	difanit, kalcijeva (tudi bisernata ali drobljiva) sljuda	Margarit
montmorilonit	Al_1,67Mg_0,33[(OH)₂ \| Si₄O₁₀]_0,33 Na_0,33(H₂O)₄ (`aluminijev magnezijev silikat hidrat`)	Zaloška gorica pri Celju	smegmatit, steargilit, valjana glina	Montmorijonit
muskovit	KAl₂[(OH,F)₂ \| AlSi₃O₁₀] (`kalijev aluminijev silikat`)	Golovec, Idrija, Kamnik, Litija, Pohorje in Strojna	mačje srebro (tudi zlato), rusko oz. moskovsko steklo	Muskovit
olivin	(Mg,Fe)₂[SiO₄] (`magnezijev železov silikat`)	Gradec v Prekmurju in jugovzhodni del Pohorja	hrizolit, olivinoid, peridot, plelemeniti serpentin
ortoklaz	K[AlSi₃O₈]	Crngrob (severno od Škofje Loke)	kalijev glinenec, valencianit
paligorskit	(Mg,Al)₂[OH \| Si₄O₁₀]) • 4(H₂O) (`magnezijev aluminijev alumosilikat hidrat`)	Idrija	gorski les, gorska volna, kamena koža ali pluta, zemljasto polnilo
rogovača	(Na,K)Ca₂(Mg,Fe²⁺,Fe³⁺,Al)₅[(OH,F)₂ \| (Si,Al)₂Si₆O₂₂)	Pohorje, Savinjske Alpe in Tinje na Pohorju	črni amfibol
serpentin	(Mg,Fe)₃Si₂O₅(OH)₄ (`magnezijev železov silikat`)	Koroška in Pohorje	baretit, enofit, pelhamin, retinalit
stavrolit	2FeO • AlOOH • Al₂[O $\|$ SiO₄] (`alumosilikat`)	Cezlak na Pohorju	črni granatit, nordmarkit
titanit	CaTiSi[O \| SiO₄] (`kalcijev titanov silikat`)	Cezlak na Pohorju	arpidelit, lederit, piktit, sfen
turmalin	NaFe₃Al₆[(OH)₄ \| (BO₃)₃ \| Si₆O₁₈] (`natrijev železov aluminijev borosilikat`)	odvisno od različice (glej članek turmalin)	odvisno od različice (glej članek turmalin)
uranofan	CaH₂[UO₂ \| SiO₄]₂ • 5H₂O (`kalcijev uranil silikat hidrat`)	severno obrobje Polhograjskega hribovja (med Valterskim Vrhom in Polhovcem)	lambertit, uranotil	Uranofan
volastonit	Ca₃[Si₃O₉] (`kalcijev silikat`)	Pohorje	gramit

IX. razred - Organske spojine

Mineral	Kemijska formula in ime	Nahajališča v Sloveniji	Domača (trivialna) imena	Slika
bitumen	n/a (policiklični aromatski ogljikovodiki)	pogosto se ga najde v apnencih in dolomitih, pa tudi v peščenjakih in skrilavcih	asfalt, kamena smola, kerogen, peklina, zemeljski vosek	Bitumen v naravni obliki
idrijalin	4[C₂₂H₁₄]	Idrija	/	Idrijalin
jantar	C₁₀H₁₆O	splošno razširjen	sukcinit^[7]
melit	Al₂C₆(COO)₆ · 16H₂O (`aluminijev melitat`)	Trbovlje	medena kromova smola, medeni kamen, medovec	Melit

Zoisova zbirka mineralov

Na slovenskem prostoru se je v preteklosti na področju mineralogije uveljavil predvsem Žiga Zois. Zoisova zbirka mineralov, ki jo hranijo v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, je ena najstarejših in v kulturnozgodovinskem pogledu najpomembnejših zbirk mineralov. Obsega približno 5.000 primerkov mineralov in kamnin, pri čemer je v stalni razstavni zbirki muzeja le 306 primerkov. Zbirka je sicer pomembna tudi zato, ker je bila temelj prvega muzeja na Slovenskem, tj. Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, odprtega leta 1831.^[8] Zgodovinsko pomembna je tudi Palnstorfova zbirka kamnin in mineralov Jožefa Palnstorfa, višjega državnega uradnika v nekdanji vojvodini Kranjski.^[9]

Po vsej verjetnosti se je Zois pri razvrščanju opiral na Wernerjevo razvrstitev mineralov, v katero so se uvrščale tudi nekatere druge spojine, kot so kamnine (npr. bazalt). V zbirki so tudi minerali iz tujih predelov Evrope, predvsem iz Italije, Skandinavije ter Srednje in Zahodne Evrope, zastopane pa so tudi zunajevropske dežele. Leta 1805 so njemu v čast poimenovali cojzit, mineral kalcijevega aluminijevega hidroksi silikata.^[8]^[9]

Druge zbirke v Sloveniji

Poleg Zoisove zbirke so v današnjem času večje zbirke mineralov v Sloveniji še v rudniku živega srebra v Idriji, v muzeju rudnika svinca in cinka v Mežici, zbirka kamnin in rud na Oddelku za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, zbirka kamnin, fosilov in mineralov v gradu Slovenska Bistrica, Seidlova geološka zbirka v Novem mestu, Branisljeva zbirka radioaktivnih mineralov v Loškem muzeju ter zbirka mineralov Renata Vidriha.^[10]

Glej tudi

Opombe in sklici

↑ Mineralogy Database. Pridobljeno dne 2010-10-31.
↑ Horváth, L. (2003). Mineral statistics Arhivirano 2012-05-22 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2010-09-30.
↑ Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), stran 11541, Uradni list RS, št. 96/2004 z dne 30. 8. 2004. Pridobljeno dne 2010-11-01.
↑ Dana, J.D. (1985). Manual of Mineralogy, 20. izdaja. John Wiley & Sons Inc. ISBN 0-471-80580-7
↑ Jeršek, M. (ur.) (2006). Mineralna bogastva Slovenije, suppl. 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, str. 141. ISSN 0351-0077 (COBISS)
↑ Bobovec je ime posebnega tipa limonitne železove rude, ki se pojavlja v gomoljih ali zaobljenih zrnih. Ime izvira iz podobnosti z živalskimi iztrebki (»bobki«). Drugo ime za bobovec je tudi gozdno železo. (Čretnik, J. & Golež, M. "Kamna Gorica – nahajališče bobovca". DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 2010-10-31.)
↑ (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 1780.
1 2 "Zoisova zbirka mineralov" Arhivirano 2006-09-30 na Wayback Machine.. Prirodoslovni muzej Slovenije, 2000. Pridobljeno dne 2010-10-31.
1 2 Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006, str. 491.
↑ Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006.

Viri

Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: lokacija založnika (povezava)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Minerali.

Podatkovna baza mineralov na IMA (angleško)
Celoten seznam znanih mineralov Arhivirano 2011-02-22 na Wayback Machine. - IMA/CNMNC (angleško)
Kamnine in rude na področju Karavank (slovensko) in (nemško)

[1] Mineralogy Database. Pridobljeno dne 2010-10-31.

[2] Horváth, L. (2003). Mineral statistics Arhivirano 2012-05-22 na Wayback Machine.. Pridobljeno 2010-09-30.

[3] Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2), stran 11541, Uradni list RS, št. 96/2004 z dne 30. 8. 2004. Pridobljeno dne 2010-11-01.

[4] Dana, J.D. (1985). Manual of Mineralogy, 20. izdaja. John Wiley & Sons Inc. ISBN 0-471-80580-7

[jeršek-5] Jeršek, M. (ur.) (2006). Mineralna bogastva Slovenije, suppl. 3. Ljubljana: Prirodoslovni muzej Slovenije, str. 141. ISSN 0351-0077 (COBISS)

[6] Bobovec je ime posebnega tipa limonitne železove rude, ki se pojavlja v gomoljih ali zaobljenih zrnih. Ime izvira iz podobnosti z živalskimi iztrebki (»bobki«). Drugo ime za bobovec je tudi gozdno železo. (Čretnik, J. & Golež, M. "Kamna Gorica – nahajališče bobovca". DEDI - Enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. Pridobljeno 2010-10-31.)

[7] (2006). Veliki splošni leksikon. Ljubljana: DZS, str. 1780.

[zois-8] 1 2 "Zoisova zbirka mineralov" Arhivirano 2006-09-30 na Wayback Machine.. Prirodoslovni muzej Slovenije, 2000. Pridobljeno dne 2010-10-31.

[jeršek2-9] 1 2 Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006, str. 491.

[10] Jeršek, Mineralna bogastva Slovenije, 2006.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

[6]

[7]

[8]

[9]

[10]