Deskloizit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Deskloizit
Deskloizit iz rudnika Eukas (jugozahodna Afrika) iz Mineraloškega muzeja v Berlinu
Splošno
Kategorija VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati
Kemijska formula (Pb,Zn)2VO4OH
Strunzova klasifikacija 08.BH.40
Klasifikacija DANA 41.05.02.01
Kristalna simetrija Ortorombska dipiramidna
(2/m 2/m 2/m),
prostorska skupina: Pnam
Osnovna celica a = 7,593 Å, b = 6,057 Å,
c = 9,416 Å, Z = 4, V = 436,45 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 404,54 g/mol
Barva Rjavkasto rdeča, rdeče oranžna, rdečkasto do črno rjava, skoraj črna
Kristalni habit Conirani ploščati kristali, inkrustacije, pernati skupki
Kristalni sistem Ortorombski
Razkolnost Brez razkolnosti
Lom Nepravilen, podškoljkast
Žilavost Krhek
Trdota 3 – 3,5
Sijaj Masten, oljnat
Barva črte Oranžna do rjavkasto zelena
Prozornost Prozoren do neprozoren
Gostota Izračunana: 6,16 g/cm3,
izmerjena: 6,2 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 2,185,
nβ = 2,265,
nγ = 2,350
Dvolomnost δ = 0,165
Pleohroizem Viden
Kot 2V Izračunan: 88°,
izmerjen: 85° - 90°
Disperzija Relativno močna r > v,
redkeje r < vm
Najpogostejše nečistoče Cu
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Domača imena Bakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit

Deskloizit je redek mineral svinčev cinkov vanadat s kemijsko formulo (Pb,Zn)2(OH)VO4, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorf z olivenitom.

Mineral je temno češnjevo rdeče do rjave do črne barve. Kristali so prozorni ali neprozorni z mastnim sijajem. Barva črte je oranžno rumena do rjavkasto rdeča. Različek kuprodeskloizit je motno zelene barve in vsebuje znatne količine bakra, ki zamenjuje cink, in nekaj arzena, ki zamenjuje vanadij. V kristalni strukturi je tudi precej galija in germanija.

Odkritje in nahajališča[uredi | uredi kodo]

Tanki koničasti kristali deskloizita iz Berg Aukasa, Namibija; velikost: 36 × 31 × 9 mm

Odkrili so ga leta 1854 v Sierra de Córdoba v Argentini in ga poimenovali po francoskem mineralogu Alfredu Des Cloizeauxu.[1] Mineral tvori majhne prizmatične ali piramidaste kristale v kopučasti skorji in stalaktitske skupke, včasih tudi vlaknate inkrustacije z mamilarno površino.

Nahaja se v oksidiranih delih žil svinčevih rud. Spremljajo ga piromorfit, vanadinit, vulfenit, motramit, mimetit in ceruzit.[3]

Največja nahajališča vanadija so bila nekoč v Otavi Mountainland (Berg Aukas, Abenab, Baltika in Uitsab) v severni Namibiji,[5] v katerih sta bila glavna rudna minerala deskloizit in motramit. Rudišča so sedaj izčrpana. Druga nahajališča so v Sierra de Cordoba v Argentini, Lake Valleyu v Novi Mehiki, Arizoni, Phoenixvillu v Pensilvaniji, Zimbabveju, Katangi, Alžiriji in Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem.

V Sloveniji so deskloizit našli v rudniku Mežica.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 Mindat.org [1]
  2. ^ Webmineral data [2]
  3. ^ 3,0 3,1 Handbook of Mineralogy [3]
  4. ^ 4,0 4,1 Vidrih, R. in Mikuž, V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. ISBN 86-365-0184-9,
  5. ^ Boni in sodelavci, 2007, Genesis of vanadium ores in the Otavi Mountainland, Namibia. Economic Geology 102, str. 441-469.