Pojdi na vsebino

Deskloizit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Deskloizit
Deskloizit iz rudnika Eukas (jugozahodna Afrika) iz Mineraloškega muzeja v Berlinu
Splošno
KategorijaVII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati
Kemijska formula(Pb,Zn)2VO4OH
Strunzova klasifikacija08.BH.40
Klasifikacija DANA41.05.02.01
Kristalna simetrijaOrtorombska dipiramidna
(2/m 2/m 2/m),
prostorska skupina: Pnam
Osnovna celicaa = 7,593 Å, b = 6,057 Å,
c = 9,416 Å, Z = 4, V = 436,45 Å3
Lastnosti
Molekulska masa404,54 g/mol
BarvaRjavkasto rdeča, rdeče oranžna, rdečkasto do črno rjava, skoraj črna
Kristalni habitConirani ploščati kristali, inkrustacije, pernati skupki
Kristalni sistemOrtorombski
RazkolnostBrez razkolnosti
LomNepravilen, podškoljkast
ŽilavostKrhek
Trdota3 – 3,5
SijajMasten, oljnat
Barva črteOranžna do rjavkasto zelena
ProzornostProzoren do neprozoren
GostotaIzračunana: 6,16 g/cm3,
izmerjena: 6,2 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 2,185,
nβ = 2,265,
nγ = 2,350
Dvolomnostδ = 0,165
PleohroizemViden
Kot 2VIzračunan: 88°,
izmerjen: 85° - 90°
DisperzijaRelativno močna r > v,
redkeje r < vm
Najpogostejše nečistočeCu
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
Domača imenaBakrov vanadat, ramirit, svinčevo-cinkov vanadat, tritoklorit

Deskloizit je redek mineral svinčev cinkov vanadat s kemijsko formulo (Pb,Zn)2(OH)VO4, ki kristalizira v ortorombskem kristalnem sistemu in je izomorf z olivenitom.

Mineral je temno češnjevo rdeče do rjave do črne barve. Kristali so prozorni ali neprozorni z mastnim sijajem. Barva črte je oranžno rumena do rjavkasto rdeča. Različek kuprodeskloizit je motno zelene barve in vsebuje znatne količine bakra, ki zamenjuje cink, in nekaj arzena, ki zamenjuje vanadij. V kristalni strukturi je tudi precej galija in germanija.

Odkritje in nahajališča

[uredi | uredi kodo]
Tanki koničasti kristali deskloizita iz Berg Aukasa, Namibija; velikost: 36 × 31 × 9 mm

Odkrili so ga leta 1854 v Sierra de Córdoba v Argentini in ga poimenovali po francoskem mineralogu Alfredu Des Cloizeauxu.[1] Mineral tvori majhne prizmatične ali piramidaste kristale v kopučasti skorji in stalaktitske skupke, včasih tudi vlaknate inkrustacije z mamilarno površino.

Nahaja se v oksidiranih delih žil svinčevih rud. Spremljajo ga piromorfit, vanadinit, vulfenit, motramit, mimetit in ceruzit.[3]

Največja nahajališča vanadija so bila nekoč v Otavi Mountainland (Berg Aukas, Abenab, Baltika in Uitsab) v severni Namibiji,[5] v katerih sta bila glavna rudna minerala deskloizit in motramit. Rudišča so sedaj izčrpana. Druga nahajališča so v Sierra de Cordoba v Argentini, Lake Valleyu v Novi Mehiki, Arizoni, Phoenixvillu v Pensilvaniji, Zimbabveju, Katangi, Alžiriji in Železni Kapli na Avstrijskem Koroškem.

V Sloveniji so deskloizit našli v rudniku Mežica.[4]

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. 1,0 1,1 Mindat.org
  2. Webmineral data
  3. 3,0 3,1 »Handbook of Mineralogy« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 27. februarja 2021. Pridobljeno 25. marca 2011.
  4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
  5. Boni in sodelavci, 2007, Genesis of vanadium ores in the Otavi Mountainland, Namibia. Economic Geology 102, str. 441-469.