Piromorfit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Piromorfit
Rumeni piromorfit iz Avstralije
Splošno
Kategorija VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati,
podrazred: brezvodni fosfati z dodatnimi anioni, apatitska skupina
Kemijska formula Pb5(PO4)3Cl
Strunzova klasifikacija 08.BN.05
Klasifikacija DANA 41.08.04.01
Kristalna simetrija Heksagonalna piramidna (6/m),
prostorska skupina: P 63/m
Osnovna celica a = 10 Å, c = 7,33 Å, Z = 2,
V = 634,80 Å3
Lastnosti
Molekulska masa 1356,37 g/mol
Barva Temno travnato zelena, zelena, rumena, rumeno oranžna, rdečkasto oranžna, rumeno rjava, rjava, kožnata, sivkasta, lahko tudi brezbarven
Kristalni habit Prizmatični do igličasti kristali, zaobljene do ledvičaste mase
Dvojčičenje Redko na {1122}
Razkolnost Nepopolna na [1011]
Lom Neraven do podškoljkast
Žilavost Krhek
Trdota 3,5 - 4
Sijaj Smolast do poddiamanten
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do prosojen
Specifična teža Izračunana: 7,14, izmerjena: 7,04
Gostota Izračunana: 7,10 g/cm3,
izmerjena: 6,7 - 7 g/cm3, povprečna: 6,85 g/cm3
Optične lastnosti Enoosen (-), lahko je anomalno dvoosen(-)
Lomni količnik nω = 2,058,
nε = 2,048
Dvolomnost δ = 0,010
Pleohroizem Šibek
Ultravijolična fluorescenca Lahko rumena do oranžna
Drugo Piezoelektričen (če je dvoosen)
Sklici [1][2][3][4]
Glavne vrste
Druga imena Kampilit, zelena svinčeva ruda, fosfomimetit
Domača imena Fosforjev svinec, fosforjevo-svinčev živec, pisani svinčenec, polikrom, psevdokampilit, rjavi svinčenec, svinčev apatit, zeleni svinčevec

Piromorfit (iz grškega πῦρ [pir] — ogenj in μορφή [morfe] — oblika) je svinčev klorofosfat s kemijsko formulo Pb5(PO4)3Cl, ki se včasih pojavlja v dovolj velikih količinah, da se koplje kot svinčeva ruda. Kristali so po navadi šesterokotne prizme, zaključene z osnovnimi ploskvami, ki so včasih kombinirane s stisnjenimi ploskvami šesterokotne piramide. Pogosti so tudi trebušasti kristali in grozdičaste in ledvičaste mase.

Piromorfit je končni člen trdnih raztopin z drugima končnima členoma mimetitom (Pb5(AsO4)3Cl) in vanadinitom (Pb5(AsO4)3Cl). Minerali so si tako podobni, da se jih praviloma lahko loči samo s kemijsko analizo. V preteklosti je ravno zaradi tega vladala zmešnjava iz imenoma zelena svinčeva ruda in rjava svinčeva ruda. Fosfatni ion je prvi kemijsko dokazal nemški kemik M.H. Klaproth leta 1784. Leta 1813 je drug nemški kemik J. F. L. Hausmann mineral preimenoval v piromorfit.

Barva minerala je običajno svetlo zelena, rumena ali rjava s smolastim sijajem. Zaradi izomorfne zamenjave fosforja z arzenom piromorfit postopoma prehaja mimetit. Različki, v katerih je svinec izomorfno zamenjan s kalcijem, so svetlejši in imajo manjšo gostoto. Imenujejo se polisferit (zaradi kroglaste oblike), miezit (po mestu Mies na Češkem), nuzierit (po kraju Nuizière v Franciji) in čerokin po pokrajini Cherokee v Georgiji (ZDA).

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Piromorfit je sekundarni mineral v oksidiranih delih svinčevih rudišč, redko tudi ognjeniški sublimat. Spremljajojoči minerali so ceruzit, anglezit, smitsonit, viljemit in galenit.

Nahaja se na več nahajališčih v Nemčiji, Přibramu (Češka), Cornwallu (Velika Britanija), rudnikih Horcajo (Španija), rudniku Les Farges (Francija), srednjem Uralu (Ruska federacija), Pensilvaniji in Idahu (ZDA), Britanski Kolumbiji (Kanada), Mehiki, Novem Južnem Walesu in Queenslandu (Avstralija) in Maroku.[1]

V Sloveniji so ga našli v Litiji.[4]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy [1]
  2. Webmineral data [2]
  3. Mindat.org [3]
  4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Galerija slik [4]