Aktinolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Aktinolit
Aktinolit
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: silikati z dvojnimi nitmi (inosilikati),
amfibolska skupina
Kemijska formulaCa2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2
Strunzova klasifikacija09.DE.10
Klasifikacija DANA66.01.03a.02
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celicaa = 9,84 Å, b = 18,1 Å, c = 5,28 Å,
Z = 2, β = 104,7°, V = 909,61 Å3
Lastnosti
Molekulska masa853,16 g/mol
BarvaZelena, zeleno črna, sivo zelena, črna
Kristalni habitLističast, vlaknat, radialno žarkast
RazkolnostPopolna na {110} in {110}
LomRazcepljen
Trdota5,5
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProsojen do prozoren
Gostota2,98 – 3,10 g/cm3,
povprečna: 3,4 g/cm3,
izračunana: 3,11 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,613 – 1,628,
nβ = 1,627 – 1,644,,
nγ = 1,638 – 1,655
Dvolomnostδ = 0,025 – 0,027
Pleohroizemx: zelo bledo zelen, brezvarven, bledo rjav ali svetlo zelen
y: zelenkasto rumen, bledo rumeno zelen, bledo rjav ali modrikasto zelen
z: bledo zelen, zelen, temno zelen ali bledo modrikasto zelen
Kot 2VIzračunan: 78º - 82º,
izmerjen: 84 º - 73º
Disperzijar < v
Ultravijolična fluorescencaNe
Sklici[1] [2][3][4]
Glavne vrste
Druga imenaBisolit, heksagonit (Mn), gorsko usnje, nefritski žad, smaragdit (smaragdno zelen)

Aktinolit (iz grškega ἀκτίς (áktis) – žarek ali snop žarkov in λίθος (lithos) – kamen)[5] je silikatni mineral s kemijsko formulo Ca2(Mg,Fe)5Si8O22(OH)2.

Mineralogija[uredi | uredi kodo]

Aktinolit je vmesni člen v nizu trdnih raztopin med z magnezijem bogatim tremolitom (Ca2Mg5Si8O22(OH)2) in z železom bogatim feroaktinolitom (Ca2Fe5Si8O22(OH)2). Magnezijevi in železovi ioni se lahko v kristalni strukturi neovirano izmenjujejo. Azbestozni aktinolit se podobno kot tremolit obravnava kot azbest.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Aktinolit se običajno nahaja v metamorfnih kamninah, na primer v kontaktnih avreolah, ki obdajajo ohlajene globočnine. Nastaja tudi kot produkt metamorfizma z magnezijem bogatih apnencev.

Staro ime minerala, uralit, se je včasih uporabljalo za produkt preperevanja predvsem piroksena v zmes, ki je vsebovala večinoma aktinolit. Metamorfne gabrovske in diabazovske kamnine, ki se omenjajo kot epidiorit, vsebujejo precejšnje količine uralitskih preperenin.

Glavna nahajališča prozornega aktinolita, ki je primeren za izdelavo nakita, so na Tajvanu in v Kanadi. Druga pomembnejša nahajališča so na Madagaskarju, v Tanzaniji in ZDA. V Sloveniji so aktinolit (smaragdit) našli v Savinjskih Alpah.[6]

Varnost[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste azbestov, ki so nastale iz vlaknatega aktinolita, imajo tako majhna vlakna, da lahko prodrejo v pljuča in poškodujejo avreole.

Draguljarstvo[uredi | uredi kodo]

Nekatere vrste aktinolita se uporabljajo kot poldragi kamni. Eden od njih je nefrit, ki je ena od vrst žada. Druga vrsta je žadeit, ki je različek piroksena.[2] Eden od poldragih kamnov je aktinolitsko mačje oko, ki je prosojno do neprozorno in zelene do zeleno rumene barve. Ta poldragi kamen so včasih napačno imenovali žadovo mačje oko.[2] Prozorni aktinolit je redek in se brusi za zbiralce dragih kamnov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/actinolite.pdf Mineral Handbook
  2. 2,0 2,1 2,2 Gem reference guide. [Santa Monica, CA] : Gemological Institute of America. 1988. ISBN 0873110196. 
  3. Mindat.org http://www.mindat.org/min-18.html
  4. Actinolite Mineral Data http://www.webmineral.com/data/Actinolite.shtml
  5. Actinolite at Webmineral.org
  6. Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9. 

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6. 
  • Petr Korbel; Milan Novák (2002). Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag GmbH, Eggolsheim. ISBN 3-89555-076-0.