Tremolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Tremolit
Splošno
KategorijaVIII. skupina: Silikati, podskupina enonitni silikati (inosilikati)
Kemijska formulaCa2Mg5[(OH,F)ǀSi4O11]2[1]
Strunzova klasifikacija9.DE.10
Osnovna celicaa = 9,84 Å, b = 18,02 Å
c = 5,27 Å; β = 104,95°; Z = 2
Lastnosti
Barvabela, siva, svetlo vijolična do rožnata, svetlo zelena, svetlo rumena
Kristalni habitpodolgovate prizme ali sploščeni kristali, tudi vlaknati, zrnati ali stolpičasti agregati
Kristalni sistemmonoklinski
Dvojčičenjeenostavno do večkratno, običajno vzporedno z {100}, redko vzporedno z {001}
Razkolnostpopoln na {110} pod kotom 56° in 124°; cepljenje na {010} in {100}
Žilavostkrhek
Trdota5 – 6
Sijajsteklast do svilnat
Barva črtebela
Prozornostprozoren do prosojen
Specifična teža2,99 – 3,03
Optične lastnostidvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,599 - 1,612
nβ = 1,613 - 1,626
nγ = 1,625 - 1,637
Dvolomnostδ = 0,026
Kot 2Vizmerjen: 86° - 88°
Ultravijolična fluorescencakratkovalovna UV = rumena, dolgovalovna UV = rožnata
Sklici[2][3][4][5]

Tremolit je mineral iz amfibolske skupine silikatnih mineralov s sestavo Ca2Mg5[(OH,F)ǀSi4O11]2.[1] Nastal je z metamorfizmom sedimentov, bogatih z dolomitom in kremenom. Tremolit tvori serije z aktinolitom in fero-aktinolitom. Čisti magnezijev tremolit je smetanasto bel, z naraščanjem vsebnosti železa pa postaja vedno bolj temno zelen. Njegova Mohsova trdota je 5 do 6. Nefrit, eden od dveh mineralov, ki tvorita poldrag kamen žad, je zelen različek tremolita.

Vlaknata oblika tremolita je eden od šestih prepoznanih tipov azbesta. Vdihavanje njegovih vlaken je nevarno za zdravje in lahko povzroči azbestozo, pljučnega raka in druge vrste rakov. Vlaknate tremolite se včasih najde kot nečistoče v vermikulitu, krizotilu, ki tudi sam spada med azbeste, in lojevcu.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Tremolit iz doline Aure, francoski Pireneji (velikost: 8,2 x 6,7 cm)

Tremolit je indikator stopnje metamorfoze, ker se pri visokih temperaturah pretvori v diopsid.

Tremolit so prvič opisali leta 1789 na nahajališču Campolungo, kanton Ticino, Švica.[2] Nastal je kot rezultat kontaktnega metamorfizma s kalcijem in magnezijem bogatih silikatnih sedimentnih kamnin in v facijah zelenih skrilavcev, nastalih z metamorfozo ultramafičnih ali z magnezijevim karbonatom bogatih kamnin. Med spremljajoče minerale spadajo kalcit, dolomit, grosular, diopsid, lojevec, forsterit, cummingtonit, ribekit in vinčit.[3]

Vlaknati tremolit[uredi | uredi kodo]

Tremolit je eden od šestih prepoznanih tipov azbesta. V Indiji izkopljejo okoli 40.200 ton tremolitskega azbesta letno (2012).[6] Drugod se najde kot onesnaževalec.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 Ernest H Nickel; Hugo Strunz (2001). Strunz mineralogical tables : chemical-structural mineral classification system (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X. 
  2. 2,0 2,1 Mindat.org
  3. 3,0 3,1 Handbook of Mineralogy
  4. Webmineral data
  5. IMA Master List
  6. Furquan, Ahmad Ansari: Asbestos: Foe or Friend?, Indmedica Cyber Lectures. Indmedica. Pridobljeno 2. januarja 2012.