Diopsid
 | |
| Splošno | |
|---|---|
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: silikati z enojnimi nitmi (inosilikati), piroksenska skupina |
| Kemijska formula | MgCaSi2O6 |
| Strunzova klasifikacija | 09.DA.15 |
| Klasifikacija DANA | 65.01.03a.01 |
| Kristalna simetrija | Monklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/c |
| Osnovna celica | a = 9,761 Å, b = 8,926 Å, c = 5,258 Å, Z = 4, β = 105,8° V = 440,80 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 216,55 g/mol |
| Barva | Modra, rjava, brezbarvna, zelena, siva |
| Kristalni habit | Kratki prizmatični kristali, lahko tudi zrnat, stolpičast ali masiven |
| Kristalni sistem | Monklinski |
| Dvojčičenje | Enostavni in multipli dvojčki, običajno na {100} in {001} |
| Razkolnost | Razločna/dobra na {110} |
| Lom | Nepravilen/neraven, školjkast |
| Žilavost | Krhek |
| Trdota | 5,5 - 6,5 |
| Sijaj | Steklast do moten |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Specifična teža | 3,278 |
| Gostota | 3,25 – 3,55 g/cm3, povprečna: 3,4 g/cm3, izračunana: 3,26 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (+) |
| Lomni količnik | nα = 1,663 – 1,699, nβ = 1,671 – 1,705, nγ = 1,693 – 1,728 |
| Dvolomnost | δ = 0,030 |
| Pleohroizem | x: bledo modrikasto zelen ali temno modro zelen, y: rjavkasto zelen ali temno modro zelen |
| Kot 2V | Izračunan: 58° - 63°, izmerjen: 56° - 64° |
| Disperzija | Šibka do razločna, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Ne |
| Pretvorbe | S hidrotermalnim preperevanjem se pretvori v hrizotil |
| Sklici | [1][2][3][4][5] |
| Glavne vrste | |
| Druga imena | Bistagit, dekalbit |
| Različki | Violan |
Diopsid je monoklinski silikatni mineral iz piroksenske skupine s kemijsko formulo MgCaSi2O6. Diopsid tvori popoln niz trdnih raztopin s hedenbergitom (FeCaSi2O6) in avgitom in delen niz trdnih raztopin ortopiroksenom in pigeonitom. Mineral je prozoren do prosojen in različno obarvan. Najpogosteje je motno zelene barve. Ima dva razločna prizmatična razkola pod kotoma 87º in 93º, ki sta značilna za piroksene.
Zgodovina in ime[uredi | uredi kodo]
Diopsid je bil prvič opisan okrog leta 1800. Njegovo ime je sestavljno iz grških besed δίς [dís], ki pomeni dvojen, in ὄψις [ópsis], ki pomeni videzin se nanaša na dve možni orientaciji njegove prizme.[3]
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Diopsid se pojavlja v ultramafičnih magmatskih kamninah, na primer v kimberlitu in peridotitu in z diopsidom bogatih mafičnih kamninah, na primer v olivinskem bazaltu in andezitu. Diopsid se najde tudi v različnih metamorfnih kamninah, kakršni so na primer kontaktni metamorfni skarni, ki so se razvili iz dolomitov z zelo veliko vsebnostjo silicijevega dioksida. Diposid je pomemben mineral v Zemljinem plašču in je pogosta sestavina peridotitskih vtrošnikov v kimberlitskih in alkalnih bazaltskih lavah.
Nahajališča diopsida so v Kanadi, Južni Afriki, Rusiji, Braziliji in drugod. V Sloveniji so ga našli v Grapi in v okolici Dravograda.[5]
Mineralogija[uredi | uredi kodo]
Diosid je prekurzor hrizotila (belega azbesta), ki nastaja po hidrotermalnem preperevanju in magmatski diferenciaciji.[6] Diopsid namreč lahko reagira z vodnimi raztopinami magnezijevih in klorovih spojin in se pri segravanju na 600 °C že po treh dneh pretvori v hrizotil.[7]
Pri relativno visokih temperaturah je v nizu trdnih raztopin med diopsidom in pigeonitom vrzel. Pri nižjih temperaturah je vrzel v nizu med diopsidom in ortopiroksenom. Razmerje med vsebnostjo kalcija in vsebnostjo kalcija, magnezija in železa v diopsidu, ki je nastal skupaj z enim od obeh piroksenov, je zelo občutljivo na temperature nad 900 °C, zato je sestava diopsida v peridotitskih vtrošnikih pomemben podatek za rekonstrukcijo temperatur v Zemljinem plašču.
Violan je z manganom bogat različek diopsida vijolične do svetlo modre barve.[8]
Uporabnost[uredi | uredi kodo]
Diopsid bi lahko bil surovina za proizvodnjo keramike in steklokeramike, ki bi bili uporabni v gradbeništvu, na področju biomaterialov, za imobilizacijo jedrskih odpadkov in tesnila v gorivnih celicah s trdnimi oksidi.
Diopsid in kromov diopsid bi se lahko uporabila za izdelavo nakita, vendar imata premajhno trdoto (5,5 – 6,5) in natezno trdnost in se hitro lomita.
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ Diopside Mineral Data http://webmineral.com/data/Diopside.shtml
- ↑ C. D. Gribble, ur. (1988). »The Silicate Minerals«. Rutley's Elements of Mineralogy (27 izd.). London: Unwin Hyman Ltd. str. 378. ISBN 0045490112.
- ↑ 3,0 3,1 Mindat
- ↑ Handbook of Mineralogy
- ↑ 5,0 5,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- ↑ A L Boettcher (1967). »The Rainy Creek alkaline-ultramafic igneous complex near Libby, Montana. I: Ultramafic rocks and fenite«. Journal of Geology. 75: 536–553.
- ↑ Eugenio Barrese; Elena Belluso; Francesco Abbona (1. februar 1997). »On the transformation of synthetic diopside into chrysotile«. European Journal of Mineralogy. 9 (1): 83–87.
- ↑ Violan
Viri[uredi | uredi kodo]
- S. Carter, C.B. Ponton, R.D. Rawlings, P.S. Rogers. Microstructure, chemistry, elastic properties and internal-friction of silceram glass-ceramics. Journal of Materials Science 23 (1988), str. 2622-2630.
- T. Nonami, S. Tsutsumi. Study of diopside ceramics for biomaterials. Journal of Materials Science: Materials in Medicine 10 (1999), str. 475-479.
- A. Karnis, L. Gautron. Promising Immobilization of cadmium and Lead inside Ca-rich Glass-Ceramics. Proceedings of World Academy of Science, Engineering and Technology 40 (2009). ISSN: 2070-3740.
- A. Goel, D.U. Tulyaganov, V.V. Kharton, A.A. Yaremchenko, J.M.F. Ferreira. Electrical behaviour of aluminosilicate glass-ceramic sealants and their interaction with metallic SOFC interconnects. Journal of Power Sources 195 (2010), str. 522-526.
- Hurlbut, Cornelius S.; Klein, Cornelis (1985). Manual of Mineralogy (20 izd.). John Wiley & Sons, New York. COBISS 12123141. ISBN 0-471-80580-7.
