Siderit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Siderit
Siderit iz Brazilije
Splošno
KategorijaV. skupina - Karbonati
Kemijska formulaŽelezov(II) karbonat FeCO3
Strunzova klasifikacija05.AB.05
Klasifikacija DANA14.01.01.03
Kristalna simetrijaHeksagonalni skalenoeder (3 2/m),
prostorska skupina R 3c
Osnovna celicaa = 4,72Å,
c = 15,46 Å,
Z = 6,
V = 298,28
Lastnosti
Molekulska masa115,86 g/mol
BarvaRumenkasto rjava, rjava, siva, rumenkasto siva, zelenkasto siva
Kristalni habitGrozdast, masiven, ploščat
Kristalni sistemTrigonalni
DvojčičenjeNeobičajno, lamelarno na {0112}
RazkolnostPopolna na {0111}
LomNeraven do školjkast
ŽilavostKrhek
Trdota4 – 4,5
SijajSteklast, lahko tudi svilnat do bisern
Barva črteBela
ProzornostProzoren do polprozoren
Specifična teža3,5
Gostota3,96 g/cm3 (izračunana: 3,87 g/cm3)
Optične lastnostiEnoosen (-)
Lomni količniknω = 1,875 nε = 1,633
Dvolomnostδ = 0,242
DisperzijaMočna
Ultravijolična fluorescencaNe fluorescira
TopnostTopen v vroči HCl
RadioaktivnostNi radioaktiven
Sklici[1][2][3]
Siderite Cut

Siderit je mineral železov(II) karbonat FeCO3. Siderit je pomembna železova ruda, ker vsebuje 48 % železa in ne vsebuje žvepla in fosforja. Železo je lahko delno zamenjano z magnezijem ali manganom.

Vsebuje lahko do 11 odstotkov MnCO3, 12% MgCO3 in CaCO3 2-odstotnega.

Njegovo ime je nastalo iz grške besede σίδηρος [sideros], ki pomeni železo.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Kristalizira v heksagonalnem kristalnem sistemu. Kristali so romboedrični z značilno sedlasto ukrivljenimi in razbrazdanimi ploskvami. Lahko je tudi masiven. Barva je lahko rumena do temno rjava ali črna. Črna barva je posledica prisotnosti mangana, zato se ta različek imenuje tudi manganosiderit.

Siderit ima trdoto 3,5 – 4, specifično težo 3,8, belo barvo črte in steklast do bisern sijaj.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Najpogostejša nahajališča siderita so hidroretmalne žile. Pogosto spremlja barit, fluorit, galenit in druge minerale. Pojavlja se tudi v skrilavcih in peščenjakih, v katerih včasih tvori konkrecije. V sedimentnih kamninah pogosto nastaja v plitvih kotanjah, njegova sestava pa je odvisna od sestave okoliških sedimentov.[4]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Siderit je karbonatna železova ruda, ki med praženjem pri temperaturi 500 - 600 °C razpade na FeO in CO2:

FeCO3 → FeO + CO2.

Nastali FeO se nato oksidira v Fe2O3:

4FeO + O2 → 2Fe2O3.

Sideritne rude pogosto vsebujejo veliko jalovine, zato so za proizvodnjo surovega železa manj primerne.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. http://rruff.geo.arizona.edu/doclib/hom/siderite.pdf Handbook of Mineralogy
  2. http://www.mindat.org/min-3647.html Mindat
  3. http://www.webmineral.com/data/Siderite.shtml Webmineral data
  4. Mozley, P.S., 1989, Relation between depositional environment and the elemental composition of early diagenetic siderite: Geology, 17, str. 704-706