Nimit
| Nimit | |
|---|---|
| Splošno | |
| Kategorija | VIII. razred – Silikati, podrazred: plastnati silikati (filosilikati), kloritna skupina |
| Kemijska formula | (Ni,Mg,Fe2+)5Al(AlSi3)O10(OH)8 |
| Strunzova klasifikacija | 09.EC.55 |
| Klasifikacija DANA | 71.04.01.05 |
| Kristalna simetrija | Monoklinska prizmatična (2/m), prostorska skupina: C 2/m |
| Osnovna celica | a = 5,32 Å, b = 9,214 Å, c = 14,302 Å, Z = 2, β = 97,1°, V = 695,69 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 666,98 g/mol |
| Barva | Rumeno zelena |
| Kristalni habit | Nepravilna zrna velikosti do 5 mm |
| Kristalni sistem | Monoklinski |
| Razkolnost | Dobra po {001} |
| Trdota | 3 |
| Sijaj | Bisern |
| Barva črte | Bela |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | 3,19 – 3,23 g/cm3, povprečna: 3,21 g/cm3, izračunana: 3,18 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Dvoosen (-) |
| Lomni količnik | nα = 1,637, nβ =1,647, nγ = 1,647 |
| Dvolomnost | δ = 0,010 |
| Pleohroizem | x: rumeno zelen, y: jabolčno zelen, z: jabolčno zelen |
| Kot 2V | Izračunan: 0º, izmerjen: 15º |
| Disperzija | r > v ali r < v |
| Najpogostejše nečistoče | Cr, Mn, Co, Ca, H2O |
| Radioaktivnost | Ni radioaktiven |
| Sklici | [1][2][3] |
Nimit je silikatni mineral iz kloritne skupine s kemijsko formulo (Ni,Mg,Fe2+)5Al(AlSi3)O10(OH)8, ki kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu. Pojavlja se na nikljevem-železovem serpentinitu, verjetno kot kontaktni depozit, na stikih s kvarcitom in v ultramafičnih intruzivih. Izgleda, da je nastal pri temperature približno 730 °C in tlaku pod 2 kbar med termičnim metamorfizmom morda z nikljem bogatega meteorita.
Spremljajoči minerali so viljemzeit (konarit), nikljev lojevec, fero trevorit, bonakordit, violarit, milerit, rivezit in getit.
Ime[uredi | uredi kodo]
Njegovo ime je sestavljeno iz začetnih črk Južnoafriškega Metalurškega inštituta (angleško: National Institute of Metallurgy of South Africa).[1]
Nahajališča[uredi | uredi kodo]
Nahajališča nimita so v Siberiji (Zahodna Avstralija), Chomutovu (Češka republika), Gornji Lužici (Nemčija), Spodnj Šleziji (Poljska). pogorju Almas (Romunija), na Uralu (Ruska federacija), v provinci Mpumalanga ( Republika Južna Afrika) in Alabami, Kaliforniji, Marylandu, Novi Mehiki in Severni Karolini (ZDA).
V Sloveniji so mnerale iz kloritne skupine našli v dolini Bistrice pri Slovenski Bistrici.[4]
Sklici[uredi | uredi kodo]
- ↑ 1,0 1,1 Handbook of Mineralogy [1] Pridobljeno 18. marca 2011.
- ↑ Nimite Mineral Data [2] Pridobljeno 18. marca 2011.
- ↑ Mindat.org [3] Pridobljeno 18. marca 2011.
- ↑ Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.