Cinabarit
| Cinabarit | |
|---|---|
 Cinabarit na dolomitu | |
| Splošno | |
| Kategorija | II. razred - Sulfidi |
| Kemijska formula | Živosrebrov(II) sulfid, HgS |
| Kristalna simetrija | Trigonalna 3 2 |
| Osnovna celica | a = 4,145(2) Å, c = 9,496(2) Å, Z=3 |
| Lastnosti | |
| Barva | Škrlatno rdeča, do rjavo rdeča in svinčeno siva |
| Kristalni habit | Romboedričen do ploščat. Zrnat do masiven, v inkrustacijah |
| Kristalni sistem | Trigonalni – trapezoedrični |
| Dvojčičenje | Enostavno zraščeni dvojčki, ravnina dvojčičenja {0001} |
| Razkolnost | Prizmatična, popolna, po ravnini {1010} |
| Lom | Neraven do podškoljkast |
| Žilavost | Rahlo drobljiv |
| Trdota | 2-2,5 |
| Sijaj | Diamanten, kovinski ali moten |
| Barva črte | Škrlatna |
| Prozornost | V tankih kosih prozoren |
| Specifična teža | 8,176 |
| Optične lastnosti | Enoosen (+) |
| Lomni količnik | nω = 2,905 nε = 3,256 |
| Dvolomnost | δ = 0,351 |
| Topnost | 1,04 x 10-25 g/100 ml vode (Ksp pri 25 °C = 2 x 10-32)[1] |
| Sklici | [2][3][4] |
Cinabarít (grško kinnabari - rumenica), pogosto imenovan tudi živorebrna svetlica, je mineral živosrebrnega sulfida in spada v 2. razred med sulfide, po klasifikaciji H. Strunza.
Sestava minerala
[uredi | uredi kodo]Mineral cinabarit vsebuje 86,2% živega srebra in 13,8 % žvepla.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Zelo znano nahajališče v Sloveniji je idrijski rudniku, kjer se pojavlja v različno starih kamninah, od karbonskih in permskih do spodnje- in srednjetriasnih. Po odkritju živega srebra so najprej rudarili v slabo orudenem karbonskem skrilavem glinavcu; 22. junija 1508, na dan sv. Ahaca, pa so v jašku ob Nikovi odkrili v globini 42m bogato cinabaritno rudo, ki so jo izkoriščali vse do današnjih dni. Obstajajo še druga nahajališča, kot so npr. Knapovže, Litija, Sv. Ana v Podljubelju ter Sv. Tomaž nad Praprotnim (severozahodno od Škofje Loke). Cinabarit v omenjenih nahajališčih ne dosega idrijskega niti po kakovosti nit po lepoti.
Na svetu je najpomembnejše nahajališče rudnik Almaden v Španiji. Druga pomembna nahajališča so v Italiji (Monte Amiata), Nemčiji (Obermoschel), Ukrajini (Donjecki bazen in Nikitovka), Kazahstanu (okolica Taškenta), ZDA (Cahill Mine v Nevadi, New Almaden in New Idria v Kaliforniji), Mehiki (Palomas), Peruju (Huancavelica) in Kitajski (Hunan in Kvejčov).
Uporaba
[uredi | uredi kodo]
Cinabarit je najpomembnejša živosrebrova ruda, v preteklosti pa so ga uporabljali tudi za pigment, imenovan vermillion.
Iz cinabarita pridobljen živordeč pigment poznamo tudi pod bolj domačim imenom cinober.
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Meyers, J.. Chem. Ed. 63: str. 689. 1986.
- ↑ »Mineral Handbook« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 31. marca 2012. Pridobljeno 28. julija 2010.
- ↑ Mindat
- ↑ Webmineral
Literatura
[uredi | uredi kodo]- Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.
- Križnar M. (2017): Cinabarit pri Svetem Tomažu ponovno odkrit po 160 letih. Loški Razgledi, št. 64, str. 225-234.
