Stavrolit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Stavrolit
Stavrolit s polotoka Kola (Ruska federacija); velikost: 25 × 22 × 10 mm
Splošno
KategorijaVIII. razred – Silikati,
podrazred: otočni silikati (nezosilikati)
Kemijska formulaFe2Al9Si4O22(OH)2
(železov aluminijev silikat hidroksid)
Strunzova klasifikacija09.AF.30
Klasifikacija DANA52.02.03.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina: C 2/m
Osnovna celicaa = 7,86 Å, b = 16,6 Å, c = 5,65 Å,
β = 90,45°, Z = 2
Lastnosti
Molekulska masa811,89 g/mol
BarvaTemno rdečkasto rjava do črnkasto rjava, rumenkasto rjava, redko tudi modra, v tankih rezinah bledo zlatorumena
Kristalni habitPo navadi prizmatični kristali
Kristalni sistemMonoklinski; psevdo ortorombski
DvojčičenjeObičajno dvojčki s kotom 60°, manj običajno v obliki križa s kotom 90°
RazkolnostRazločna na {010}
LomPodškoljkast
ŽilavostKrhek
Trdota7 – 7,5
SijajPodsteklast do smolast
Barva črteBela do siva
ProzornostProzoren do neprozoren
Specifična težaIzmerjena: 3,74 – 3,83,
izračunana: 3,686
Gostota3,65 – 3,77 g/cm3,
povprečna: 3,71 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (+)
Lomni količniknα = 1,736 – 1,747,
nβ = 1,740 – 1,754,
nγ = 1,745 – 1,762
Dvolomnostδ = 0,009 – 0.015
Pleohroizemx: brezbarven,
y: bledo rumen,
z: zlatorumen
Kot 2VIzmerjen: 88°,
izračunan: 84° - 88°
DisperzijaŠibka, r > v
Ultravijolična fluorescencaNe
Diagnostične značilnostiBarva, spremljajoči minerali, dvojčičenje in kristalni habit
TopnostNetopen v kislinah
Najpogostejše nečistočeTi, Cr, Mn, Co, Zn, Li, H2O
Sklici[1][2][3][4]
Glavne vrste
Domača imenaČrni granatit, nordmarkit

Stavrolit je rdeče rjav do črn, večinoma neprozoren silikatni mineral iz skupine otočnih silikatov. S kobaltom bogat različek stavrolita je lusakit.

Njegovo ime je sestavljenu iz grških besed σταυρός [stavrós] – križ in λίθος [líthos] – kamen, ki opisujeta značilno obliko njegovih dvojčičkov.

Lastnosti[uredi | uredi kodo]

Mineral kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in ima precej zapleteno kemijsko sestavo - (Fe,Mg,Zn)2Al9(Si,Al)4O20(OH)4. Razmerja med železom, magnezijem in cinkom so zelo različna.

Posebna lastnost stavrolita je pogosto dvojčičenje v značilni obliki pravokotnega ali poševnega križa, kristali sami pa so prizmatični. Pogosto so večji od obkrožujočih mineralov in se zato imenjejo porfiroblasti. V tankih rezinah imajo podobno dvolomnost kot kremen.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Najpogosteje se pojavlja v metamorfnih kamninah kot so sljude in gnajsi, ki so nastali pri višjih temperaturah in tlakih.[5] Spremljajoči minerali so granat almandin, sljude in kianit, pa tudi albit, biotit in silmanit. Srednjetamepraturni stavrolit je indikator amfibolskih facijev.

V Sloveniji so ga našli pri Cezlaku na Pohorju.[4]

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Stavrolit je eden od indeksnih mineralov za ocenjevanje temperature, globine in tlaka, pri katerih je potekal metamorfizem.

Nekoč se je uporabljal kot brusilno in polirno sredstvo, za izdelavo livarskih kalupov in polnilo,[6] danes pa nima velikega gospodarskaga pomena. Uporabljal se je tudi za izdelavo amuletov, za katere se je izkazalo, da so večinoma temno rjavo pobarvani ponaredki.[7]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Handbook of Mineralogy [1]
  2. Mindat.org [2]
  3. Webmineral data [3]
  4. 4,0 4,1 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9. 
  5. The Audubon Society Field Guide to North American Rocks and Minerals, Chesterman and Knopf.
  6. velebil.net [4]
  7. Klein, C., Mineralógia. Oikos-Lumon, Bratislava (2006), str. 658.