Silvin (mineral)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Silvin
Silvin
Splošno
KategorijaIII. Razred - Haloidi
Kemijska formulaKalijev klorid KCl
Strunzova klasifikacijaIII/A.02-40
Klasifikacija DANA9.1.1.2
Kristalna simetrijaHeksakisoktaeder 4/m 3 2/m,
prostorska skupina Fm3m
Osnovna celicaa = 6.2931Å, Z = 4
Lastnosti
Molekulska masa74,551 g/mol
BarvaBrezbarven, bela, siva, rumenkasta, rdečkasta, modrikasta, vijolična
Kristalni habitMasiven do kristaliničen
Kristalni sistemKubični
DvojčičenjeNa {111}, samo umetni kristali
RazkolnostPopoln na [100], [010], [001]
LomNepravilen, neraven
ŽilavostKrhek
Trdota1,5 - 2
SijajSteklast
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Gostota1,987 g/cm3 (izračunana),
1,993(5)g/cm3 (izmerjena)
Optične lastnostiIzotropen
Lomni količnikn = 1,4903
PleohroizemViden
Ultravijolična fluorescencaBrez
Tališče790 °C
Diagnostične značilnostiGrenak okus, vijolična plamenska reakcija
TopnostTopen v vodi
Najpogostejše nečistočeBr, CO2
RadioaktivnostRahlo radioaktiven: 16350 Bq/kg
Sklici[1][2]

Silvin je naravna mineralna oblika kalijevega klorida (KCl). Kristalizira v kubičnem kristalnem sistemu in je zelo podoben kameni soli – halitu (NaCl) (oba minerala sta pravzaprav izomorfa).[3] Silvin je brezbarven do bel z rumenimi in rdečimi odtenki, odvisno od vsebnosti nečistoč. Njegova trdota po Mohsovi lestvici je 2,5, gostota pa 1,99 g/cm3. Lomni količnik je enak 1,490 [4]. Silvin je slanega okusa z izrazitim grenkim priokusom.

Silvin je eden zadnjih evaporitnih mineralov, ki so izkristalizirali iz raztopine, zato se nahaja samo v zelo suhih slanih področjih. Uporablja se kot kalijevo gnojilo.

Nastanek imena[uredi | uredi kodo]

Mineral so odkrili na Vezuvu in prvič opisali leta 1832. Njegovo ime je nastalo iz latinskega sal digestibus SylviiSylvijeva sol. François Sylvius de le Boe (1614-1672) je bil nizozemski zdravnik in kemik iz Leydena.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Nahajališča silvina so evaporitni sedimentni skladi. Veliki skladi so v New Mexicu, severnem Teksasu in Utahu (ZDA), največja nahajališče pa so v Saskatchewanu (Kanada), ki so nastala z izparevanjem devonskega morja.

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. Sylvite: Sylvite mineral information and data
  2. Sylvite Mineral Data
  3. Klein, Cornelis in Cornelius S. Hurlbut, Jr. 1993. Manual of Mineralogy after J.D. Dana, 21. izdaja. New York: John Wiley & Sons, Inc.
  4. W.A. Deer; R.A. Howie; J. Zussman (1992). An Introduction to the Rock-Forming Minerals (2 izd.). Harlow : Longman Scientific & Technical. COBISS 13320709. ISBN 0-582-30094-0.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Edition Dörfler: Mineralien Enzyklopädie. Nebel Verlag, ISBN 3-89555-076-0
  • Stefan Weiß (2002). Das große Lapis Mineralienverzeichnis (4 izd.). München: Christian Weise Verlag. ISBN 3-921656-17-6.
  • Martin Okrusch; Siegfried Matthes (2005). Mineralogie (7 izd.). Berlin: Springer Verlag. ISBN 9783540238126.
  • Walther E. Petraschek & Walter Pohl. Lagerstättenlehre. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1982), ISBN 3-510-65105-7
  • Otto F Geyer, Manfred P Gwinner. Geologie von Baden-Württemberg. E.Schweizerbarth'sche Verlagsbuchhandlung Stuttgart, 3. izdaja. (1986) ISBN 3-510-65126-X
  • Ludwig Baumann, Igor Nikolskij, Manfred Wolf. Einführung in die Geologie und Erkundung von Lagerstätten. VEB Deutscher Verlag für Grundstoffindustrie Leipzig, 2. izdaja. 1979

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Galerija[uredi | uredi kodo]