Hidrocinkit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Hidrocinkit
Hidrocinkit (cinkov cvet) iz Plajberka pri Beljaku
Splošno
Kategorija V. razred - Karbonati
Kemijska formula Cinkov karbonat hidroksid,
Zn5[(OH)6|(CO3)2]
Strunzova klasifikacija 05.BA.15
Klasifikacija DANA 16a.04.01.01
Kristalna simetrija Monoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celica a = 13,479 Å, b = 6,32 Å,
c = 5,368 Å, Z = 2, β = 95,6°,
V = 455,10 Å3>/sup>
Lastnosti
Molekulska masa 549,01 g/mol
Barva Bela, rumenkasto bela, sivkasto bela, rožnato bela, modrikasto bela
Kristalni habit Ploščičast, masiven, stalaktitski
Kristalni sistem Monoklinski
Dvojčičenje Kontaktni dvojčki po {100}
Razkolnost Popolna na {100}
Lom Školjkast
Žilavost Krhek
Trdota 2 – 2,5
Sijaj Bisern, svilnat, v masivnih skupkih moten ali prsten
Barva črte Bela
Prozornost Prozoren do neprozoren
Gostota 3,2 – 3,8 g/cm3, Povprečna: 3,5 g/cm3
Optične lastnosti Dvoosen (-)
Lomni količnik nα = 1,630 ; nβ = 1,642 ; nγ = 1,750
Dvolomnost δ = 0, 120
Kot 2V Izračunan: 40º, izmerjen: 40º
Ultravijolična fluorescenca Kratkovalovna UV: modro bela, dolgovalovna UV: modro bela
Absorpcijski spekter Relativno močna
Najpogostejše nečistoče Fe, Pb
Pretvorbe Cinkit (ZnO)
Drugo Nemagneten
Sklici [1][2][3]
Glavne vrste
Druga imena Cinkov cvet, marionit, cegamit

Hidrocinkit, cinkov cvet ali marionit[4] je redek mineral iz razreda karbonatov s kemijsko formulo Zn5[(OH)6 | (CO3)2].[1] Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in razvije neprozorne bele prstene ali masivne agregate, redko tudi drobne prozorne brezbarvne do svetlorumene ploščičaste kristale. Kristali so včasih zaradi nečistoč tudi rožnato ali modro obarvani.

Hidrocinkit je sekundarni cinkov mineral, ki nastaja v oksidacijskih procesih iz cinkovega sulfida – sfalerita. Večinom se pojavlja skupaj s sfaleritom in hemimorfitom. Pri segrevanju se pretvori v cinkit (ZnO).

Zgodovina in ime[uredi | uredi kodo]

Hidrocinkit je leta 1853 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem našel in opisal Gustav Adolf Kenngott, ki je določil tudi njegovo kemijsko sestavo.

Ime je dobil po svoji kemijski sestavi, rudarsko ime cinkov cvet pa po značilnem videzu.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša nahajališča hidrocinkita so Santander (Španija), Plajberk pri Beljaku (Avstrija), Rabelj in Sardinija (Italija), Nova ves, Modra Štola in Zlate Hory (Češka). Nevada in Nova Mehika (ZDA), Long Kieng (Burma), Narlarla (Avstralija), Alžirija in drugod.

Med najlepše svetovne primerke hidrocinkita spadajo primerki iz rudnika Mežica, ki imajo grozdaste, lupinaste, ledvičaste in sigaste oblike. Lahko so popolnoma beli ali rahko rumenkasti.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 H. Strunz, E.H. Nickel: Strunz Mineralogical Tables. 9. Auflage. E. Schweizerbart'sche Verlagsbuchhandlung (Nägele u. Obermiller), Stuttgart 2001, ISBN 3-510-65188-X, str. 294.
  2. ^ Webmineral - Hydrozincite
  3. ^ Mineral Data Hydrozincite http://webmineral.com/data/Hydrozincite.shtml
  4. ^ Alte Mineralnamen und Synonyme - Marionit, str. 111.
  5. ^ R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 66.