Hidrocinkit

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Hidrocinkit
Hidrocinkit (cinkov cvet) iz Plajberka pri Beljaku
Splošno
KategorijaV. razred - Karbonati
Kemijska formulaCinkov karbonat hidroksid,
Zn5[(OH)6|(CO3)2]
Strunzova klasifikacija05.BA.15
Klasifikacija DANA16a.04.01.01
Kristalna simetrijaMonoklinska prizmatična (2/m),
prostorska skupina C 2/m
Osnovna celicaa = 13,479 Å, b = 6,32 Å,
c = 5,368 Å, Z = 2, β = 95,6°,
V = 455,10 Å3>/sup>
Lastnosti
Molekulska masa549,01 g/mol
BarvaBela, rumenkasto bela, sivkasto bela, rožnato bela, modrikasto bela
Kristalni habitPloščičast, masiven, stalaktitski
Kristalni sistemMonoklinski
DvojčičenjeKontaktni dvojčki po {100}
RazkolnostPopolna na {100}
LomŠkoljkast
ŽilavostKrhek
Trdota2 – 2,5
SijajBisern, svilnat, v masivnih skupkih moten ali prsten
Barva črteBela
ProzornostProzoren do neprozoren
Gostota3,2 – 3,8 g/cm3, Povprečna: 3,5 g/cm3
Optične lastnostiDvoosen (-)
Lomni količniknα = 1,630 ; nβ = 1,642 ; nγ = 1,750
Dvolomnostδ = 0, 120
Kot 2VIzračunan: 40º, izmerjen: 40º
Ultravijolična fluorescencaKratkovalovna UV: modro bela, dolgovalovna UV: modro bela
Absorpcijski spekterRelativno močna
Najpogostejše nečistočeFe, Pb
PretvorbeCinkit (ZnO)
DrugoNemagneten
Sklici[1][2][3]
Glavne vrste
Druga imenaCinkov cvet, marionit, cegamit

Hidrocinkit, cinkov cvet ali marionit[4] je redek mineral iz razreda karbonatov s kemijsko formulo Zn5[(OH)6 | (CO3)2].[1] Kristalizira v monoklinskem kristalnem sistemu in razvije neprozorne bele prstene ali masivne agregate, redko tudi drobne prozorne brezbarvne do svetlorumene ploščičaste kristale. Kristali so včasih zaradi nečistoč tudi rožnato ali modro obarvani.

Hidrocinkit je sekundarni cinkov mineral, ki nastaja v oksidacijskih procesih iz cinkovega sulfida – sfalerita. Večinom se pojavlja skupaj s sfaleritom in hemimorfitom. Pri segrevanju se pretvori v cinkit (ZnO).

Zgodovina in ime[uredi | uredi kodo]

Hidrocinkit je leta 1853 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem našel in opisal Gustav Adolf Kenngott, ki je določil tudi njegovo kemijsko sestavo.

Ime je dobil po svoji kemijski sestavi, rudarsko ime cinkov cvet pa po značilnem videzu.

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Pomembnejša nahajališča hidrocinkita so Santander (Španija), Plajberk pri Beljaku (Avstrija), Rabelj in Sardinija (Italija), Nova ves, Modra Štola in Zlate Hory (Češka). Nevada in Nova Mehika (ZDA), Long Kieng (Burma), Narlarla (Avstralija), Alžirija in drugod.

Med najlepše svetovne primerke hidrocinkita spadajo primerki iz rudnika Mežica, ki imajo grozdaste, lupinaste, ledvičaste in sigaste oblike. Lahko so popolnoma beli ali rahko rumenkasti.[5]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. 1,0 1,1 N. Strunz; E.H. Nickel (2001). Strunz Mineralogical Tables (9 izd.). Stuttgart : Schweizerbart, cop. COBISS 464222. ISBN 3-510-65188-X. 
  2. Webmineral - Hydrozincite
  3. Mineral Data Hydrozincite http://webmineral.com/data/Hydrozincite.shtml
  4. Alte Mineralnamen und Synonyme - Marionit, str. 111.
  5. R. Vidrih, Svet mineralov, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana (2002), str. 66.