Otunit
| Otunit | |
|---|---|
 Otunit | |
| Splošno | |
| Kategorija | VII. razred - Fosfati, arzenati in vanadati, otunitska skupina |
| Kemijska formula | Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O |
| Strunzova klasifikacija | 08.EB.05 |
| Klasifikacija DANA | 40.02a.01.01 |
| Kristalna simetrija | Ditetragonalna bipiramida (4/m 2/m 2/m), prostorska skupina: I 4/mmm |
| Osnovna celica | a = 7,009 Å, c = 20,736 Å, Z = 2, V = 1018,68 Å3 |
| Lastnosti | |
| Molekulska masa | 986,26 g/mol |
| Barva | Rumena, svetlo rumena, citronsko rumena, zelenkasto rumena, svetlo zelena |
| Kristalni habit | Listnat, sljudast, ploščat |
| Kristalni sistem | Tetragonalni |
| Razkolnost | Popolna na {001}, slaba na {100} in {010} |
| Lom | Neraven |
| Trdota | 2 – 2,5 |
| Sijaj | Steklast do bisern |
| Barva črte | Bledo rumena |
| Prozornost | Prozoren do prosojen |
| Gostota | Izračunana: 3,14 g/cm3, izmerjena: 3,1 – 3,2 g/cm3, povprečna: 3,14 g/cm3 |
| Optične lastnosti | Enoosen, toda običajno dvoosen (-), odvisno od vsebnosti vode v kristalih |
| Lomni količnik | nα = 1,553, nβ =1,575, nγ = 1,577 |
| Dvolomnost | δ = 0,024 |
| Pleohroizem | x: brezbarven do bledo zelen, y = z: rumen do temno rumen |
| Kot 2V | Z naraščanjem vsebnosti vode se zmanjšuje |
| Disperzija | Močna, r > v |
| Ultravijolična fluorescenca | Močno rumeno zelena |
| Najpogostejše nečistoče | Ba, Mg |
| Pretvorbe | V fosfouranilit |
| Drugo |  Radioaktiven |
| Sklici | [1][2][3] |
| Glavne vrste | |
| Domača imena | Apnena uranova sljuda, apneni uranit, autinit, kalcijev uranit, kalcijevo-fosforjev uranit, uranovo apno |
Otunit (hidratiziran kalcijev uranil fosfat) je rumeno zelen fluorescenten mineral s kemijsko formulo Ca(UO2)2(PO4)2•10-12H2O. Kristalizira v tetragonalnem kristalnem sistemu in pogosto tvori četverokotne ploščate kristale. Vsebuje 48.27% urana, zato je zmerno radioaktiven in se uporablja kot uranova ruda. Z odcepitvijo kristalno vezane vode se pretvori v metaotunit I, ta pa s segrevanjem v metaotunit II. Slednja minerala sta v naravi zelo redka. Znanstveniki hranijo mineral v tesno zaprtih posodah, ki preprečujejo oddajanje vode, v muzejih pa vzorce celo prelakirajo.
Mineral so odkrili leta 1852 v bližini Autuna v Franciji in ga poimenovali po nahajališču.
Nahajališča
[uredi | uredi kodo]Otunit je nastal z oksidacijo primarnih uranovih mineralov v hidrotermalnih žilah in granitskih pegmatitih.
V Sloveniji so ga našli v Žirovskem vrhu pri Gorenji vasi v Poljanski dolini.[3]
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ Mineral Data
- ↑ Mindat.org
- 1 2 Vidrih R.; Mikuž V. (1995). Minerali na Slovenskem, 1. izdaja. Ljubljana: Tehniška založba Slovenije. str. 379. COBISS 53037312. ISBN 86-365-0184-9.