Ametist

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Ametist
Klaster ametistov iz Magaliesburga, Južna Afrika
Splošno
KategorijaIV. razred - Oksidi in hidroksidi
Kemijska formulaSilicijev dioksid (SiO2) + (Al, Fe, Ca, Mg, Li, Na)
Strunzova klasifikacija04.DA.05
Klasifikacija DANA75.01.03.01
Kristalna simetrijaTrigonalni trapezoeder (3 2),
prostorska skupina P 3121,P 3221
Osnovna celicaa = 4,9133 Å, c = 5,4053 Å, Z = 3,
V = 113,00 Å3
Lastnosti
Molekulska masa60,08 g/mol
BarvaŠkrlatna, vijolična
Kristalni habit6-roba prizma, (običajno) zaključena s 6-robo piramido
Kristalni sistemTrigonalni
RazkolnostBrez
LomŠkoljkast
Trdota7 ali manj, odvisno od vsebnosti nečistoč
SijajSteklast/blesteč
Barva črteBela
ProzornostProzoren do prosojen
Specifična teža2,65, odvisna od vsebnosti nečistoč
Optične lastnostiEnoosen (+)
Lomni količniknω = 1,543 – 1,553,
nε = 1,552 – 1,554
Dvolomnost+0,009 (moder-zelen interval)
PleohroizemBrez
Tališče1650±75 °C
TopnostNetopen v običajnih topilih
DrugoPiezoelektričen
Ametist

Ametist je poldrag kamen vijoličaste barve. Je mineral kremen (kvarc) (SiO2).

Izvor imena in zgodovina[uredi | uredi kodo]

Izvor imena iz grškega αμεθυστoς (amethystos) (preprečuje pijanost) izraža staro verovanje, da je nosilec ametista varen pred opojno močjo vina. Če pijemo iz vrča, izdelanega iz ametista, naj se ne bi napili. Ametist naj bi tudi varoval pred tatovi.

Barva[uredi | uredi kodo]

Vijolična barva izvira iz majhnih primesi železa (Fe3+) in titana (Ti4+). Z žganjem dobi rumeno do zlato barvo. Številni zlati topazi, ki so naprodaj, so v resnici žgani ametisti.

Spolirani kristali ametista

Nahajališča[uredi | uredi kodo]

Ametist je zelo razširjen mineral, vendar so nahajališča velikih in čistih ametistov redka. Nahajajo se v Argentini, Braziliji, Urugvaju, Rusiji, Šri Lanki in na Madagaskarju. V Evropi je največje nahajališče v kraju Maissau (Spodnja Avstrija).

Taki kristali se najdejo predvsem v hidrotermalnih žilah in v vulkanskih kameninah.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]